Gora ni nora

Alpinist. Alpinistični inštruktor. Smučar. Kolesar. Pilot jadralnega padala. Speedwinger. Potapljač. Snemalec. Fotograf. Govornik. Inženir. Podjetnik. In še bi lahko naštevali. 38-letni Ljubljančan je kot sam pravi predvsem večni avanturist. Po duši in srcu, od nekdaj in za vselej.

40-letni strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za preventivo in usposabljanje je s hribi povezan že odkar je shodil. Torej, »since 1982«, bi lahko rekli. Pri devetih letih je s starši prehodil Slovensko planinsko pot, kmalu zatem je začel plezati in bil v zgodnjih najstniških letih že član Gorsko reševalne službe Prevalje. Korošec, ki zadnjih dvajset let živi v Kamniku, je ponosni mož ter oče dvema hčerkama in sinu. S Šerkozavri, kot se sami simpatično poimenujejo, uživajo v čudežu narave.

34-letni freeride smučar oziroma po domače prosti smučar iz Kranja. Kot mlad fantič je z domače Planine dnevno migriral na Triglav. Pa ne na tistega v Julijcih, pač pa v kranjski nogometni klub, ki nosi ime po našem najvišjem vrhu. Žoga in »speglane« zelenice ga, za razliko od Josipa Iličića, kolega iz kranjske soseske, niso do konca začarale. Izbral je hribe in gore.

Že sedem let nam maha s Smrekovca, kjer je oskrbnik tamkajšnjega planinskega doma. Hribovsko vsestransko aktivni Šoštanjčan, na delo se z doline pogosto odpravi kar z gorskim kolesom, je sicer vajen mahanja tudi s precej višjih vrhov.

Športni pedagog, alpinist in strokovnjak za planinstvo, doktor znanosti. Globoko sled je pustil na ljubljanski Fakulteti za šport, kjer s kolegom dr. Blažem Jerebom vzpostavil Katedro za planinstvo, smučanje in športno rekreacijo kot jo poznamo danes. Bil je v Himalaji, osvojil je tudi dva osemtisočaka, pa v Južni Ameriki in še bi lahko naštevali. Ker je z letošnjim letom postal upokojenec je kot pohodnik, plezalec, turni smučar in kolesar v hribih praktično vsak dan.

Tomaž je izkušen alpinist, ki ima v svoji zbirki nekaj himalajskih osemtisočakov, poleg tega pa je bil član številnih odprav na različnih odročnih koncih našega planeta. Med drugim je tudi prvi slovenski gorski vodnik, ki je vodil komercialno odpravo na Everest. Glede na to, da je univerzitetno izobražen, bi z lahkoto hodil v konvencionalno službo, a mu to še na kraj pameti ne pade. Ker dan, ki ga ne preživi v naravi, je za zanj izgubljen.

Kamničan, novembra bo dopolnil 47 let, je s hribi in gorami povezan že od osnovnošolskih let. Domačemu alpinističnemu odseku se je pridružil že pri petnajstih letih. V zadnjih tridesetih letih je v gorah, kot pravi sam, spisal številne čudovite zgodbe, kar je bistvo vsega.

Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. Po poklicu je strojni inženir, po srcu pa ljubitelj gora in narave. Pravzaprav se še sam ne spomni, kako se je zaljubil v gore. Zgodilo se je povsem spontano. A bilo je močno in zimzeleno.