V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
TOMO DROLEC
Že sedem let nam maha s Smrekovca, kjer je oskrbnik tamkajšnjega planinskega doma. Hribovsko vsestransko aktivni Šoštanjčan, na delo se z doline pogosto odpravi kar z gorskim kolesom, je sicer vajen mahanja tudi s precej višjih vrhov. Tudi v Himalaji je kot alpinist že bil in sicer kot član odprave Tomaža Humarja na Daulagiri (1999) in pa Nanaga Parbat štiri leta kasneje. Zadnja leta je član Planinskega društva Šoštanj in Planinskega društva Črna na Koroškem predvsem navdušen turni smučar. To sezono poleg uživanja na domačem in okoliških hribih, ki so, kot pravi, zelo primerni za to aktivnost, namerava presmučati tudi Triglavsko turno smučarsko transverzalo. »Po delih sem jo že, nisem je pa še povezal v celoto. To nameravam storiti letos,« se zime veseli Tomo. Če bo šlo vse po načrtih bo 52-letnik, domačini ga poznajo tudi kot aktivnega člana Gorske reševalne službe Koroška in Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj, to zimo turno smučal tudi v italijanskih Dolomitih.
Dihanje svežega zraka je …
Dihanje svežega zraka povezujem z gibanjem v gorah. Predvsem v zimskem času.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Seveda zima. Takrat imam nekoliko več prostega časa in lahko uživam v turnih smukah. Se že veselim letošnje sezone. Upam, da bo narava radodarna s snegom. Smrekovec je letos pobelilo že v začetku oktobra.
(Izbrani sončno-snežni foto utrinek »ukradene jeseni« na Smrekovcu najdete ob oziroma nad tem odgovorom. Še več fotografij avtorja Mateja Štrigla, ki je ujel oktobrsko zimo na vrhu, ki povezuje Zgornje Savinjsko, Šaleško in Zgornje Mežiško dolino pa najdete na @domnasmrekovcu, op.p.)
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Najprej si rečem: "Opa, upam, da danes ne bo gneče!˝ (smeh, op.p.). Zadnja leta se ji sicer uspešno izogibam, saj ga večinoma obiskujem v jesensko-zimskem obdobju in pa vedno med tednom. Kolikokrat sem ga že osvojil? Prevečkrat, ne štejem več. Če je družba prava, se vedno znova odločam tudi za vzpon na naš najvišji vrh.
Se spominjate svoje prve ture?
Dobro se spominjam prve hribovske ture, s starši smo šli na Komno. Tudi prvo plezalno imam v lepem spominu, bilo je na območju Korošice (Veža) z Alpinističnim odsekom Kamnik. Premierna turno smučarska je bila prav tako v Kamniško-Savinsjkih Alpah in sicer sem se povzpel in smučal z Grintovca. Tuja gorstva? V alpinističnem smislu so bili to italijanski Dolomiti, kamor se vedno znova rad vračam. To sezono tam računam na dobro turno smučarsko izkušnjo.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Najraje grem v Kamniško-Savinjske Alpe.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Smrekovec, seveda. Omenil bi še Kamniško kočo na Kamniškem sedlu. Mislim, da je to koča v kateri sem bil največkrat.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Hrana in pijača.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Ko osvojim vrh se prileže malica in počitek. Po sestopu in zaključku pa pivo v dobri družbi s katero analiziramo turo in načrtujemo nove podvige.
S kom ste najraje v hribih?
Z domačimi in prijatelji.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Strah me je nevihte. Slabih vremenskih razmer.
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne maram pretiranega hrupa. Hribi niso prostor za »galamo«. Srečal sem celo pohodnike z zvočniki in glasno glasbo. Neprimerno.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Ko uspešno in varno zaključim zadano turo.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Najraje imam ptičje petje. Na Smrekovcu se oglaša divji petelin, seveda sem ga že slišal …
Vaš (najljubši) planinski moto?
Dobra tura v dobri družbi!
