MATEJ PLANKO 

Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. Po poklicu je strojni inženir, po srcu pa ljubitelj gora in narave. Pravzaprav se še sam ne spomni, kako se je zaljubil v gore. Zgodilo se je povsem spontano. A bilo je močno in zimzeleno. Matej Planko je pred službovanjem na PZS vrsto let deloval v Planinskem društvu Slivnica pri Celju. Je planinski vodnik, markacist in inštruktor planinske vzgoje. Tekmuje tudi v planinski orientaciji. Poleg tega je sodeloval pri organizaciji planinskih taborov mladih planincev. Odlikuje ga tehnična natančnost in sistematičnost, ki ju plemeniti z ljubeznijo do gora. To je zmagovalna kombinacija, ki že skoraj desetletje prinaša odlične rezultate.

 

Dihanje svežega zraka je ...

 

Gorivo za polnjenje baterij.

 

Kateri je vaš najljubši letni čas?

 

Zima, ker težko prenašam vročino. Lažje se je obleči in migati, kot pa sleči kožo.

 

Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?

 

Na nacionalni simbol, ki je pomagal poenotiti Slovence in nam pokazal, da se lahko kosamo s tujci. Že v času pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama se je na njem bil boj med tujci in Slovenci, kdo bo preplezal drznejšo plezalno smer.

 

Se spominjate svoje prve ture?

 

To je bil izlet na Golico, prvi planinski izlet, ki ga je organiziralo novo nastalo planinsko društvo Slivnica pri Celju. Zbralo se nas je za dva avtobusa, na izlet je šlo pol kraja. To je bilo proti koncu moje osnovne šole.

 

Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?

 

Vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp, področje okoli Robanovega kota, Dleskovškova planota …

 

Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?

 

Koča na Klemenči  jami pod Ojstrico, na katero me veže veliko spominov in doživetij, tudi poročil sem se tam.

 

Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?

 

Osnovna planinska oprema: prva pomoč, kompas, zemljevid, kapa in rokavice, čelna svetilka, rezervne baterije, mobilni telefon, železna rezerva, voda, toplo oblačilo … Velikokrat se mi čudijo, zakaj imam  tako velik nahrbtnik na enodnevni turi. V primeru nepričakovanih okoliščin pa vse pride prav.

 

Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?

 

Na turi najbolj paše voda ali čaj, odvisno od letnega časa, med turo na planinski koči tudi kakšen radler. V dolini po zaključku ture pa zvarek iz hmelja.

 

S kom ste najraje v hribih?

 

Odvisno od vrste ture, za običajni izlet je to žena Nina, za kakšen zahtevnejši cilj kdo od izkušenejših prijateljev, neodvisno od cilja mi pa včasih paše biti kar sam.

 

Vas je v hribih kdaj strah in česa?

 

V hribih me ni strah, ker s pravilno pripravo na turo lahko nevarnosti minimaliziraš. Še najbolj mi je neprijetno, ko pride do nevihte. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v hribe odpravimo zgodaj in smo popoldan, ko se običajno pojavijo nevihte, že na varnem v dolini.

 

Česa v hribih nikoli ne počnete?

 

Ničesar, s čimer bi ogrožal druge obiskovalce in sebe izpostavljal prevelikemu tveganju. Poskušam biti spoštljiv do narave in ljudi.

 

Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?

 

Zvečer se prepelješ nekam na izhodišče planinske ture. Prespiš kar v spalni vreči ob avtu. S prvim svitom vstaneš in začneš hoditi. Osvojiš manj obiskan vrh, kjer si bolj ali manj sam. Zgodaj popoldan si že nazaj na izhodišču in v miru zaključiš turo.

 

Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?

 

Ojstrica, ti moje kraljestvo

 

Vaš najljubši (planinski) moto?

 

Za osvojitev vrha se je treba potruditi in ˝zašvicati˝.