Izleti

Koča v zadnjih letih postala priljubljena destinacija lovilcev sončnih vzhodov in zahodov. Razgled z nekaj minut oddaljenega najvišjega vrha Karavank, Stola (2236 m), je namreč sapo jemajoč. Razgledna destinacija visoko nad Ljubljansko kotlino je dostopna po lahki planinski poti, zato se za obisk in prenočevanje v koči, odloča tudi vedno več družin.

Planinski dom Šmohor stoji na jasi, tik pod temenom na vzhodni strani zaobljenega vrha Šmohor. Številne pohodnike in kolesarje poleg odlične gostinske ponudbe planinskega doma in prostranega travnika, ki najmlajšim ponuja poligon vragolij, vabi tudi cerkvica sv. Mohorja, katere starost sega v davno sredino 15. stoletja.

Če je katero visokogorsko jezero morda lepše, pa zagotovo ni višje ležeče in večje kot je Krnsko. 20 min hoje pod njim se nahaja ena najbolj obiskanih slovenskih planinskih postojank, Planinski dom pri Krnskih jezerih.

Bohinjski konci vedno navdušijo. Okoliške planine in vrhovi so posejani s pastirskimi in planinskimi postojankami, kar jih dela še toliko bolj privlačne. Ena med njimi je Koča pod Bogatinom, ki stoji v prostrani kotlini s planino »Na Kraju«, ki ima osrednjo lego na prehodu s Spodnje na Lepo Komno. In tam je res lepo!

Koča na planini Razor leži na stičišču pomembnih planinskih poti, in sicer Slovenske planinske transverzale, Evropske pešpoti in Slovenske geološke poti. Planina se ponaša s pestrim rastlinstvom, med katerimi so številne rožice zdravilne, nekatere pa takšne, ki rastejo na zelo omejenem območju. A ne samo po malih pisanih in dišečih rastlinicah, ki sestavljajo dehteče preproge alpskega cvetja, planina Razor je znana tudi po mogočnih 300-letnih bukvah.

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem zlahka opazimo njegov najbolj vzhodni vrh, Vogar. Fužinska planina s svojimi značilnimi grbinastimi travniki, ki so del naravne dediščine Bohinja, zibelke slovenskega planinstva, se ponaša s številnimi stanovi posejanih tudi po Vogarju.

Vojkova koča se nahaja na južnem obrobju nanoške planote, sramežljivo skrita za televizijskimi oddajniki, v neposredni bližini Pleše. Do nje vodi vrsta planinskih poti – tisti, ki radi grizete kolena in zares zaživite šele z dozo adrenalina v krvi...

Planinski dom na Mrzlici stoji tik pod 1122 m visoko Mrzlico, imenovano tudi Knapovski in savinjski Triglav. Širše področje Mrzlice je razglašeno za krajinski park, saj se ponaša bogatim in raznolikim rastlinstvom.

Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej kot mirna. Na njej je namreč bival hudoben zmaj. Namesto ognja je bruhal zlovešče oblake, iz katerih se je stresala toča in uničevala pridelek belokranjskih kmetov. Ti so se po pomoč zatekli k svetemu Frančišku in na gori, tik nad zmajevo votlino, sezidali cerkev. Zmaj je čudežno izginil, še danes ga ni, gore pa se je prijelo ime Mirna gora.