V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
MATJAŽ ŠERKEZI
40-letni strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za preventivo in usposabljanje je s hribi povezan že odkar je shodil. Torej, »since 1982«, bi lahko rekli. Pri devetih letih je s starši prehodil Slovensko planinsko pot, kmalu zatem je začel plezati in bil v zgodnjih najstniških letih že član Gorsko reševalne službe Prevalje. Korošec, ki zadnjih dvajset let živi v Kamniku, je ponosni mož ter oče dvema hčerkama in sinu. S Šerkozavri, kot se sami simpatično poimenujejo, uživajo v čudežu narave. Alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec je o pomenu preventive in strokovnega usposabljanja ter kolektivni odgovornosti hribovske skupnosti za odgovoren korak nedavno spregovoril tudi za našo spletno stran. Pogovor najdete na tej povezavi, njegove »najljubše« pa seveda razkrivamo v tej rubriki.
Dihanje svežega zraka je …
… svoboda!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Zima. Mraz me ne moti, vročino pa težje prenašam.
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Na slovenstvo. Na naše korenine.
Se spominjate svoje prve ture?
Star sem bil šest let, ko sem se udeležil železarskega pohoda na Raduho. V družbi železarjev iz Raven, Štor in Jesenic ter njihovih družin smo v močnem dežju hodili devet ur. Ko sem na vrhu pri »abzajlanju« opazoval reševalce, me je bilo strah spusta, ampak sem zmogel. Takrat si seveda nisem mislil, da bom nekoč tudi sam gorski reševalec in alpinist (smeh, op.p.).
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Velika planina. Popoldan ali zvečer, ko ni gneče. Predvsem pozimi je čarobna …
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Nimam št.1. Rad pa pokramljam s številnimi oskrbniki in oskrbnicami, saj ti koči dajo dušo. Če dihajo z ljudmi, naravo in hribi so pravi. Kje se največkrat ustavim? Na Kamniškem sedlu, na Zelenici, pa v Domžalskem domu na Veliki planini.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Osnovna planinska oprema, kapa in rokavice (tudi poleti) ter rezervna oblačila, alu folija, prva pomoč, čelna svetilka, pa pijača in hrana.
(Kako pa izberemo primeren nahrbtnik in kako ga pravilno napolnimo? Matjažev nasvet najdete na tej in pa tej povezavi, op.p.)
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu razgled in iskren stisk roke. Po turi pa vroč tuš in pozimi tudi savna.
S kom ste najraje v hribih?
Z otroki.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Strele. Ker nimaš vpliva, gre za loterijo. S strelami nimam dobrih izkušenj. Ko švigajo, se tudi meni zatresejo noge …
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne odmetavam sveti in ne pijem alkohola.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Vstanem zgodaj zjutraj, ob 5. uri. Spečem kruh z drožmi. Nato se z družino odpravim na celodnevno pohodniško ali kolesarsko turo, kjer se prepotimo, smejimo in uživamo v naravi. Popoln dan se zaključi z vročim tušem in čajem.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
»Veselo v Kamnik in urno naprej«! Ta lokalna je nekako vedno aktualna.
Vaš (najljubši) planinski moto?
Mlad morš tr´pet, da si star navajen!
