V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
FILIP FLISAR
Če zapišemo, da gre za najbolj vsestranskega slovenskega smučarja, sploh ne pretiravamo. Mariborčanu, ki se je na mednarodni ravni uveljavil v svetu smučarskega krosa namreč ni tuja prav nobena različica tega športa. Čeprav je kot bivši alpski smučar po duši »dirkač« in »spustaš«, se je dobro znašel tudi v tistih bolj kreativnih panogah prostega sloga kot so snežni žleb in snežni park. Pa v gorah, kot freerider. To poletje in jesen je njegovo prvo »upokojensko«, a treningov na avstrijskih ledenikih, čeprav obožuje poglede na visoke gore, prav nič ne pogreša. Smuča se namreč lahko tudi na travi! To soboto ga čaka Laško Pohorski smuk na domačem Mariborskem Pohorju. Tekmovanje po zelenici, ki mu bo sledila »čaga« z DJ-i, je odprtega tipa. Na spust se je z njim pripravljal tudi naš »gremovhribovec« Rok Marguč. »Dobro se je izkazal. Complimenti grande! Sam na travi zagotovo ne bi tako dobro deskal, kot Rok smuča,« pravi Filip in vabi, da se mu v soboto pridružite na zeleni smučarski pustolovščini. Če ste celo sezono z nami hodili v hribe, ste »perajt«! Pa Filipov nasvet za zaključne priprave? »Zadnje dni je ta lahko le mentalna. Verjemite vase, stare RC Elanke pa dobro namažite z mažo za mrzel sneg, pa bo zabava popolna, « svetuje ambasador Laško Pohorskega smuka.
Vsestranskega Filipa smo ujeli po nedeljskem dobrodelnem »pumpanju« v Škofji Loki. Pa nam je zaupal tudi svoje »najljubše« hribovske. V hribe gre največkrat s kolesom in smučmi, saj obožuje spuste. Lansko zimo je užil kar nekaj lepih turno smučarskih dni v domačih hribih.
Dihanje svežega zraka je …
… zdravo za telo in duha!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Ne, ni zima. Te so bile namreč zadnja leta zame zelo, zelo naporne. Pomlad je! Zakaj? Dnevi postanejo daljši in toplejši, sonce močnejše. Začne se nov cikel, pomlad je torej znak za začetek nekaj novega …
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Na moj prvi in doslej edini vzpon na vrh. Bilo je kar naporno.
Naporno za Filipa? Ne, ne, to ne bo šlo »skozi« Prosimo za pojasnilo. Pa nam je Filip vzpon na Triglav postavil v kontekst:
Že skorajda dvajset let bo od tega. Bilo je, mislim da, leta 2003, ko smo s Smučarskim klubom Branik odšli na krajše poletne priprave na Gorenjsko. Iz Maribora do Kranjske Gore smo prikolesarili, naslednji dan smo osvojili Mangart ter si po spustu v dolino v Posočju privoščili še kanjonig. Tretji dan smo se povzpeli na Triglav, četrti dan pa smo se izpod Julijcev vrnili domov. Tako kot smo prišli, s kolesi. Kar aktivni in kar naporni štirje dnevi, torej (smeh, op.p.).
Zdaj pa razumemo, zakaj je bilo kar naporno …
Se spominjate svoje prve ture?
Seveda. S smučarsko družbo je bilo. Kot otroci smo »Branikovci« poleti in jeseni veliko trenirali na ledeniku Kitztsteinhorn nad Kaprunom v Avstriji. Ko vreme ni dovoljevalo smučanja, smo se prelevili tudi v pohodnike, tako da so bile to moje prve prave ture. Ture v avstrijskem narodnem parku Visoke Ture (Hohe Tauern).
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Velika Raduha. Lani sem tam užival v odlični turni smuki.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
To pa bo Koča Luka na Mariborskem Pohorju. Ni visoko, ni spektakularna, ampak ima pa super ponudbo, odlične tople in hladne napitke …
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Sendvič s posebno salamo!
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu, za začetek, prej omenjeni sendvič. Po vzponu se seveda prileže uživaški smučarski ali kolesarski spust. Ob zaključku pa zasluženo hladno pivo.
S kom ste najraje v hribih?
S prijatelji.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Spoštujem naravo in gore. Zavedam se, da »gora ni nora«, nor je tisti, ki gre v slabih razmerah gor!
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne smetim. V plazovitih razmerah ne smučam. Torej spoštujem naravo in je ne podcenjujem.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Pa zavrtimo čas se malo bolj nazaj. Večer je, vremenska napoved za naslednji dan pa neugodna. Zjutraj pa presenečenje! Magično sonce, lep dan bo. Gremo v hribe! S kolesi, v dobri družbi. Celodnevno »furanje« in nato še lep zaključek dneva s taisto družbo. Popoln dan.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Na Roblek bom odšel …
Vaš (najljubši) planinski moto?
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre (v slabih razmerah) gor!
