Planinske vsebine

Osnovnošolska mladina in hoja v hribe. Najpogostejše prve asociacije? Presenetljivo velikokrat govorimo o najmanj zmerni zadržanosti. Precej bolj redko pa o iskrenem navdušenju. Seveda vzorec naših anketirancev ni dovolj velik in reprezentativen, da bi lahko prišli do nekih relevantnih zaključkov. Morda pa gre zgolj za stereotip? Izkušnje in posledično mnenja so različna.

»Tjarampadadi, nobenih skrbi, srečo imaš na vrvici!« Vsi poznamo to pesem iz legendarnega slovenskega mladinskega filma. Pa zapisana misel iz refrena drži tudi v hribih? Smo s pasjimi hribovskimi sopotniki na višjih nadmorskih višinah zares lahko povsem brezskrbni? So bolj strmi nakloni za naše štirinožne prijatelje lahko prestrmi? So skalnate površine primerne za pasje tačke ali je bolje, da skakljanje po meliščih prepustimo avtohtonim živalim gorskega sveta?

Najbrž. Ker ne gre zgolj za eno planinko po imenu Tinka, pač pa več njih. Za Tinko Planinko je namreč večja skupnost deklet, ki so, tako kot mi, zaljubljene v naravo in hribe. Družijo se virtualno. Na Instagramu. Kot pravita prvi dami skupnosti, Ana in Kristina, so za njimi tudi že prvi uspešni poizkusi druženja v realnem svetu - v hribih. Ko bo čas dozorel, bo na vrsto prišel tudi prvi večji »event«!

Tako imenovana nova realnost nas je za nekaj časa spremenila v uporabnike »to go« storitev. Po kavi nam je zadišalo v avtomobilu, privoščili smo si jo, se ve, kar na poti. Saj ne, da okus ne bi bil pravi, pa tudi lepe misli z embalaže so marsikomu polepšale jutro. A vsi vemo, da je užitek neprimerljivo večji, ko na, s soncem obsijani terasi, spijemo prvo jutranjo kavico.

Ko smo se lani jeseni pogovarjali z Matjažem Šerkezijem, strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije (PZS) za preventivo in usposabljanje, nam je napovedal skorajšnje rojstvo uporabne aplikacije za raziskovanje in vodenje po planinskih poteh. Brezplačni maPZS, lansiran je bil lanskega novembra, nam je na voljo že skorajda pol leta. Ste ga že preizkusili?

Z Mojco in Andrejem Flerinom se v hribih družimo že skorajda desetletje. Prvič smo se srečali na Planini nad Vrhniko. Bilo je v drugi sezoni našega gibanja #gremovhribe. Očitno smo ju prepričali, saj spadata med najbolj aktivne Zlatorogove pohodnike.

Ne, gora ni nora. »Mi pa tudi ne!« samozavestno dodaja France Malešič in razloži, da si planinci najbrž najstarejši slovenski pregovor radi prikrojimo po svoje. Kako tudi ne. Ker gremo radi tja, gor seveda, pač nismo nori.

Da bodo zimske aktivnosti na prostem prijetne, je zelo pomembno, da se za njih preudarno oblečete. Plastenje oblačil je ključna komponenta, ki naredi razliko, kako bomo preživeli zimski dan v naravi. Vsak sloj ima namreč svojo funkcijo, zato je priporočljivo oblačenje po »čebulnem« sistemu, ki nam omogoča dodajanje ali izpuščanje slojev, odvisno od intenzivnosti vadbe oziroma zahtevnosti ture in vremena, ki se nam obeta.

Gore in hribi so pozimi mirni in tihi. Ožarjeni se svetlikajo na obzorju in vabijo, da se odtrgamo iz zavetja toplih hiš in podamo na nepozabno avanturo. A z začetkom zimske sezone se hribi lahko iz raja na zemlji spremenijo v pekel, če za vzpon nismo ustrezno poučeni, pripravljeni in opremljeni.

Kmalu bo minil mesec dni od izida malega planinskega dnevnika za otroke do desetega leta starosti, »Prvi zapisi z gora«, ki ga je Cerkničanka Sandra Pohole javnosti predstavila na letošnji svetovni dan otroka. Simpatično knjižico, ki najmlajše navdušuje nad čari pohodništva in gibanjem na prostem, smo opazili tudi mi.

Matjaž Šerkezi zagotovo spada med najbolj prepoznavna imena Planinske zveze Slovenije (PZS) v širši javnosti. Zaradi besed, ki jih izreče in zapiše. Je neposreden, če je potrebno tudi kritičen. A vedno objektiven in strokoven, njegove besede imajo težo.