Planinske vsebine

Višinski metri, prehojene ure in minute, težavnost pohodov, število osvojenih vrhov in ostali kvantitativni podatki ga ne zanimajo pretirano. Zabeleži jih, statistika pač, v hribe in gore pa se odpravlja in vrača predvsem zaradi občutkov. Podoživlja pretekle in odkriva nove.

Matej Planko je že od leta 2011 generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.

»Otroci, danes gremo v hribe!« Pravljičen odgovor bi se glasil: »Super! Še en noro krasen dan je pred nami, pohitimo!«.

V Sloveniji imamo 17 gorskih reševalnih postaj, v katerih je aktivnih 560 gorskih reševalcev. Med njimi je trenutno aktivnih 43 žensk. Ena izmed njih je tudi Marjana.

Tisti čas je. Ko se pričakovanje »novega« odene v nostalgično tančico preteklega. Vsega tistega, kar smo ustvarili v letu, ki se izteka. Vsi po malo pogledujemo nazaj, se oziramo za priložnostmi, ki so nam spolzele med prsti in izpod nog, tistimi, ki so nam spodnesle tla in iščemo tiste, ki bi popravile zamujeno.

Obstaja nevidna nit usode, ki povezuje sorodni duši, pravi himalajska legenda. Nekdo nad nami naj bi jo ovil okoli gležnjev tistega para, za katerega usoda želi, da se poveže. Te niti ne more pretrgati nihče. Mariji in Andreju Štremflju se je pod noge zapletla pred več kot 40. leti. A njima usoda ni namenila »le« niti. Povezuje ju kar plezalna vrv.

Mogoče res večina superunakinj in junakov nosi ogrinjala in gate čez pajkice, ampak izjema, ki potrjuje pravilo, so gotovo gorske reševalke in reševalci. Junaki gora, ki se žrtvujejo, da rešujejo. Njihova hrabrost, nesebičnost in pripadnost so spoštovanja vredni, ob njihovih reševalnih zgodbah se naježi koža in v grlu zraste cmok.

Piše se leto 1778. Štirje srčni možje se z Bohinja obuti v lesene cokle v treh dneh povzpnejo prav na vrh do tedaj še neosvojenega Triglava. Na vrhu se zadržijo dve uri, v še neosvojeno skalo vklešejo svoje inicialke in postavijo možica. Legendarno.

Marija in Andrej Štremfelj sta žena in mož, ki ju je povezala ljubezen do plezanja, gora in narave. Skupaj sta doživela številne legendarne trenutke. Leta 1992 sta postala prva zakonca, ki sta skupaj osvojila Everest.

Pred okrog 30.000 leti naj bi se kraški jami v grebenski gori Olševa zadrževal ledenodobni človek. O tem pričajo najdbe, ki so jih izkopali po letu 1928. Tudi v zimskih dneh je primerna za izlet. Ob nizkih temperaturah se spremeni v fantastično domišljijsko kuliso, saj jo okrasijo številne ledene tvorbe.

Koroška je ena taka zanimiva krajina. Razpeti med Pohorjem, reko Dravo in Karavankami ji pravijo zakladnica presenečenj. Sliši se fino in zapeljivo. Gre v uho. Še en turistični slogan. Vendar ne, pri Koroški je drugače. Ona res je ZAKLADNICA PRESENEČENJ.