Pomah z vrha: Jožica Šavor, Dom na Mirni gori
23 avgust • Dogodki
V rubriki ˝Pomah z vrha˝ predstavljamo posameznike oziroma posameznice, ki vodijo ekipe koč ali domov, ob katerih se bomo vse do zadnje septembrske sobote zbirali v okviru največje planinske družbeno odgovorne akcije v Sloveniji.
Jožica Šavor nam maha z Mirne gore. ˝Oskrbnica me je toplo sprejela. Sramežljivo se je opravičevala, da nima ravno bogatih izkušenj v gostinstvu. Njena skromnost je bila simpatična in, kot sem spoznal pozneje, neupravičena, ˝ je pred štirimi leti v Delovem Motokrosistovem dnevniku med drugim zapisal Tomaž Pangeršič, popotnik brez potovalnega načrta, ki je tisto lepo jesen odkrival skrite kotičke Slovenije. Jožici je v kolumni namenil tudi lep kompliment – vrhunska oskrbnica. Zapisanemu lahko samo pritrdimo. Res, vrhunska oskrbnica, ki goste navdušuje z odlično hrano in poznavanjem pestre naravne in kulturne dediščine Bele Krajine.
- Kako bi nekoga, ki v petek popoldan išče idejo za vikend pobeg iz doline, prepričali, da je vaš Planinski dom prava izbira?
Bela Krajina ima ogromno lepih skritih kotičkov. Eden izmed njih je Mirna gora. Mir in tišina ter lepi razgledi so naši aduti. Planinski dom, ki stoji malo pod vrhom gore, je z avtomobilom dostopen za vse. Družine z mlajšimi otroki se do nas peš največkrat odpravijo z bližnje kočevarske vasi Planina, tisti bolj vzdržljivi pa z Vrčic nad Semičem. Razgledi vse do Zagreba in Karlovca so čarobni, gostje so navdušeni tudi nad lepo potjo proti smučišču Gače.
- Koliko članov šteje posadka v domu?
Trenutno smo stalni člani trije. Poleg mene še hčerka Valentina in sestra Tončka. Če pričakujemo več gostov, tako je bilo na primer na praznično avgustovsko soboto, pa se nam pridruži še edini moški v ekipi, Marjan.
- Jed, s katero se planinci pri vas najraje okrepčajo?
Najraje naročijo gobovo juho z ajdovimi žganci. V kuhinji je glavna sestra Tončka, lisičke in jurčke za juho pa večinoma nabiram jaz. Nabiranje gob je moja strast. Enako velja za zelišča. Potem je tu še moj sadni vrti, po katerem sprašuje Karmen s Krima. Češnje in slive so letos pomrznile. No, nekaj, za vzorec, jih je vendarle ostalo. Sicer pa lepo rastejo tudi jablane in breskve.
- Nam lahko zaupate še kakšno zanimivo planinsko anekdoto?
Največkrat se nasmejemo ob sledeči: V družbi dveh planink in žene k nam pride gospod in povpraša po hišni pijači. Prepričana sem bila, da pijačo, tudi po imenu, že pozna. Gre za zeliščni napitek, ki smo ga poimenovali Zmajevka. Ko sem šla mimo omizja sem ga povprašala po Zmajevki: ˝Gospod, kako pa kaj vaša Zmajevka? ˝ Nato sem bila deležna nekaj ostrih ženskih pogledov in njegovega zmedenega nasmeha. Ne, niso poznali imena naše hišne pijače (smeh, op.p.).
- Pa najbolj znan obiskovalec ali obiskovalka? K vam skoči tudi kak VIP-ovec?
Tudi. V okviru vaše akcije je letos k nam prikolesaril bivši smučarski skakalec Robert Kranjec, nedavno so bili tu trije celjski rokometaši. Ljudje vrhunske športnike seveda prepoznajo, mnogim navijačem polepšajo dan. Mene osebno pa je najbolj navdušil širši javnosti sicer manj znani občasni kolumnist Dela, bloger in aktivist Tomaž Pangeršič. Razveselil me je z zapisom, ki mi še danes, če imam slab dan, da pospešek in energijo ter dodaten motiv za delo.
6
- V 45 domovih Zlatorogove transverzale ponosa bodo obiskovalcem, za prostovoljni prispevek, na voljo tudi trajnostni spominski kozarci z napisom posamezne koče. Tudi v vašem, seveda. Koliko kozarcev bi lahko prodali? Napoved?
Čim več. Hostesa Kristina je ob sobotah zelo uspešna. Tudi sicer planinci sami sprašujejo po kozarcih. Za prepoznavnost je torej dobro poskrbljeno, ljudje pa se pozitivno odzivajo in sodelujejo. Dobitna kombinacija, torej! Tudi kar se tiče prodaje spominskih kozarcev sem optimistka.
- Kako dobro pa poznate preostalih 8 koč in domov, kjer je v okviru naše akcije pestro vsako soboto?
S Planinskim društvom Črnomelj sem pred leti veliko hodila na izlete po Sloveniji. Bila sem tudi na Nanosu, Vogarju ... Od omenjene osmerice pa nazadnje, pred štirimi leti, na Smrekovcu.
- Kateremu oskrbniškemu kolegu oziroma kolegici torej mahate z Mirne gore? Izberite, pa bo gost/gostja našega naslednjega klepeta. Pa še vaše vprašanje zanj/zanjo?
Maham torej kar na vrh, ki sem ga obiskala na zadnje. Na Smrekovec h kolegu Tomu Drolcu. Vprašanje zanj? Zanima me prebivalci katere doline pod smrekovškim pogorjem so najbolj aktivni pohodniki? Tisti iz Savinjske, Šaleške ali Mežiške doline?
