Gremo v hribe gre naprej!

Garant za zgornjo napoved je zdravo jedro več kot 250 pohodnikov, ki so bili letos z nami na vsaj šestih organiziranih dogodkih in so v »zeleni planinski dnevnik« zapečatili še šest dodatnih žigov vrhov z obsežnega seznama lokacij Zlatorogove transverzale ponosa. Večino naših »prvoligašev«, ki z zvestobo projektu »na terenu« dajejo več kot »boniteta odličnosti na papirju«, smo pozdravili že zgodaj zjutraj. Prvi med jutranjimi pticami, na glavni vstopni točki pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani, je bil Štefan. Legenda, ki v dvanajstih letih ni izpustila niti enega našega dogodka. Lahko bi rekli »Štefan since Krim 19.6.2010«! Zagorjan jo je v družbi kolega Andreja po samo za to priložnost odlično označeni poti (hvala, Benjamin in ekipa Turizma Kranjska gora!) mahnil proti cilju dneva in sezone, njuni ženi Mojca in Tatjana pa sta tokrat sedli na damski mestni kolesi in se proti Kranjski Gori, kjer sta na kavici počakali moža, odpeljali po popularni asfaltirani kolesarski poti. Enako velja za priljubljenega vlogerja Cirila Komotarja, le da jo je Ciril mahnil peš. »AirJordanke« je tokrat zamenjal za že pred dvema tednoma preizkušene in za to pot primerne »Adidaske« in še drugič v tem mesecu prehodil 21 kilometrov dolgo pot. Bravo, Ciril!

Na poti proti Gozd Martuljku smo prehitevali »gamse« in ob naši drugi vstopni točki, kjer nas je sprejela nasmejana Nina, srečali »grizlija«. Brez skrbi, medvedov na poti ni! Grizli je namreč vzdevek po katerem vsi poznajo Jeseničana, ki na kopišču v Martuljku kuha oglje. Izkušeni ogljar, oglje na tradicionalen način kuha že 25 let, nam pove, da bo letos pridelal vsaj 2 toni. »Mimogrede, iz enega kubičnega metra bukovega lesa se pridobi do 100 kilogramov oglja,« razloži Grizli in pove, da večina »pridelka« konča pri domačinih in pa lokalnih gostincih. Znanje prenaša na mlade? »Če koga zanima, z veseljem,« še pove Grizli in doda, da se je na ta način v okoliških gozdovih oglje množično kuhalo vse do petdesetih let 20. stoletja. Hvala in srečno, Grizli!

Gremo dalje! Prehitevamo, marsikdo nas tudi prehiti. Predvsem tisti na kolesih, rolerjih, longboardih in tekaških rolkah. Pa tekači, seveda. Na Pastaj´, kjer so našim pohodnikom prijazno ponudili brezplačno parkiranje, nam pomahata Sašo in Saša. Se vrnete? Seveda, se vidimo kmalu. Jesen bo lepa! Pritrjujejo nam številni »gremovhribovci« s katerimi kramljamo na poti. Lepote Zgornjesavske doline pa raziskujejo tudi tujci. Po skupini razposajenih »bergwandererjev« iz sosednje Avstrije srečamo zanimiv mladi par iz Barcelone. Na gorskih kolesih. Njun prvi cilj so Martuljški slapovi, nato še Planica. »Kemper« in štirinožni prijatelj ju čakata v italijanskem Trbižu. Na poti so že od junija. Francija, Švica, Avstrija, Italija. Zdaj je na vrsti Slovenija. Kot pohodnika bosta v pasji družbi osvojila še Mangart, nato pa odhajajo na Hrvaško, pa v Bosno, Črno goro, Albanijo in Grčijo. Zimsko avanturo bodo zaključili v Turčiji, spomladi se selijo na Norveško. In tako naprej. V domačo Barco se vrnejo septembra 2022! Uživajte, Uri & Ana & Jerk! Njihove dogodivščine lahko spremljate na blogu TheWorldOnWheels.

Približujemo se Kranjski Gori. Pri hostesi Lori na osrednjem trgu, kjer je naša tretja vstopna točka, se okrepčamo. Laško 0,0 & Frutabela za zadnjih deset kilometrov. Začnemo lahkotno, skozi center. Ne, ne bomo smuknili v legendarno Vopo. Pa mimo smučišča in gorskokolesarskega parka, pa Kosobrina, kjer smo pred dvema tednoma jedli odličen pistacijev sladoled. In že je tu Podkoren, ki bo 12. in 13. marca gostil tradicionalni tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju za Pokal Vitranc. Nadaljujemo proti Ratečam in Planici, kjer ujamemo šesterico slovenskih kadetskih rokometnih reprezentantk, ki se s pomočnikom selektorja, Borutom Hrenom, nasmejane bližajo Nordijskemu centru Planica. Na poti iz Kranjske Gore so med drugim pokramljale tudi s smučarskimi skakalci Petrom in Cenetom Prevcem, Anžetom Laniškom in Uršo Bogataj. Čeprav nihče izmed SloSki Nordic team četverice ni iz Zgornjesavske doline, so v dolini pod Poncami praktično domačini.

No, domačini pa niso rokometaši RK Celje Pivovarna Laško, čeprav so se v Planici počutili zelo domače. Ujeli smo jih pod velikanko. Celotno člansko ekipo. Kapetan David Razgor nam je zaupal, da so mnogi v Planici prvič in so navdušeni nad kuliso. Fantje so pozdravili pohodnike in počakali njihove zveste navijače, Florijane. Na Šmohorju nam je njihov vodja Pegy obljubil, da v Planico pridejo peš, iz Mojstrane. Obljubo so seveda držali. Kapo dol, fantje in dekleta. Zeleni karton za pohodniških podvig jim je podelil simpatični kapetan David in nam počasi pomahal v slovo, saj jih je zvečer čakala tekma drugega kroga domačega prvenstva v Šmartnem. Gladko so jo dobili. Bravo, Cjele!  

Celjski rokometaši, ki so bili z nami na kar treh letošnjih dogodkih (Mariborska koča, kjer je oskrbnica bivša evropska rokometna prvakinja Tanja Dajčman, Šmohor in Planica), so se v zibelki smučarskih poletov družili tudi s košarkarji. Športni direktor KK Zlatorog Laško, Matic Zupanc in trener Robi Ribežel (naša znanca s tretjega letošnjega dogodka na Gorjancih) sta na Gorenjsko iz laških Treh Lilij pripeljala kar peterico »basketašev«. Seveda so pokramljali tudi z Dragišo Drobnjakom, članom strokovnega štaba selektorja slovenske članske reprezentance. Legendarni Kranjčan (je del kultne generacije Triglavanov z Milićem, Tuškom, Hafnarjem in Erženom na čelu), ki že dolga leta živi v Ljubljani, je v Planico prišel kot predstavnik Košarkarske zveze Slovenije. »S sinovoma, hčerko in nečakom smo v Planico krenili s Kranjske Gore. Sam se zelo rad vračam domov, v Kranj in na Gorenjsko. Z družino pozimi, če le utegnemo, radi skočimo tudi na izlet v Tamar. Torej, te kraje kar dobro poznam. Vzdušje danes je čudovito. Podpiram takšna sproščena srečanja z navijači izven dvoran, ki sem jih vajen še iz časov, ko sem bil aktivni košarkar v tujini. Predvsem v Belgiji in Nemčiji je bila to stalna praksa. Po vsaki tekmi se je del ekipe družil z navijači, del pa z VIP gosti. (Dragiša je igral v Oostendeju in Berlinu, op.p.),« nam je zaupal Dragiša, ki je soavtor slovenske košarkarske pravljice letošnjega poletja. Čaka ga pestra jesen, že novembra slovenska reprezentanca igra prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Prvo v Zagrebu proti Hrvatom, drugo pa v Kopru proti Švedom. Držimo pesti, Dragiša!

V Planici seveda niso manjkali niti zimski športniki. Olimpijci so v družbi Matica Švaba, poslovnega direktorja in namestnika generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije, na dogodek prikolesarili. Bivša smučarska tekačica Vesna Fabjan, hokejist Marcel Rodman in skakalec Robi Kranjec so še vedno v odlični formi. 

Najdlje sta se med navijači zadržala deskar Rok Marguč in biatlonec Alex Cisar. Rok se je nedavno vrnil s snežnih priprav v švicarskem Zermattu, čaka pa ga delovna jesen na evropskih ledenikih. »Prilagajal se bom razmeram. Seveda bo pestro. Prve tekme nas čakajo decembra v Rusiji, sledijo dolomitske klasike in nato nemško-avstrijska turneja. Seveda pa vsi že pogledujemo proti olimpijskim igram v Pekingu. Moja tekma bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja. Zanimivo, prav na ta praznik je bila prva tekma svetovnega pokala na Rogli leta 2013. Tistega leta sem prej osvojil tudi naslov svetovnega prvaka in bil nato na omenjeni domači tekmi peti. Upam, da bom 8. februarja 2022 v tako dobri formi kot sem bil februarja 2013,« nam je povedal Rok, ki je v Planico pritekel iz Kranjske Gore. Po deset kilometrskem teku je sledilo prijetno druženje s starimi znanci, legendami gibanja Gremo v hribe. V družbi borderkolija Marleya ter žene in otrok jo je nato mahnil še v Tamar. »Kaj ne bi izkoristil tako lepega dne,« je bil zadovoljen Rok, ki je, mimogrede, čeprav zapriseženi border, te dni celo smučal. Pod mentorstvom Filipa Flisarja. Kje? Preverite na tej povezavi.

Tako kot Rok je v soboto pred druženjem na zaključnem dogodku »Gremo v hribe« dober trening z reprezentančnimi kolegi opravil tudi biatlonec Alex Cisar. Dvakratni mladinski svetovni prvak, ki je bil z nami, tako kot Rok Marguč, že na Pokljuki. Skupaj z reprezentančnimi kolegi Antonom Vidmarjem, Rokom Tršanom, Tais Vozelj, Niko Vindišar in Polono Klemenčič je opravil intervalni trening na tekaških rolkah. »Prijetno s koristnim. Po odličnem treningu smo se pripravili na druženje. Poklepetal sem z navijači, sponzorji, pa športniki iz ostalih panog. Povsem slučajno sem srečal še moje dobre prijatelje. Lep, dinamičen dan,« nam je povedal Alex in dodal, da Nordijski center Planica zelo dobro pozna, saj tu, predvsem jeseni, pogosto trenirajo tudi v snežnem tunelu. Le-ta je bil tudi v soboto polno zaseden. Tako kot vetrovnik, zipline, disko golf park in ostale zanimive točke za nepozabna doživetja v okviru Nordijskega centra.