V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
ŠTEFAN SAPAČ
66-letni Štefan Sapač iz Zagorja ob Savi je legenda gibanja #gremovhribe. Z nami je namreč že od vsega začetka, od leta 2010. Dvanajst sezon. Doslej ni izpustil niti enega našega dogodka. Tudi letos je bil z nami na prav vseh dosedanjih sedmih srečanjih Zlatorogove transverzale ponosa! Mariborska koča na Pohorju, Kosijev dom na Vogarju, Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih, Koča na Uskovnici, Vojkova koča na Nanosu, Dom na Peci in Planinski dom na Šmohorju so bile naše letošnje postaje. Seveda je Štefan vmes skočil še na kakšen drug vrh in skrbel za svojo pot na Grašico. O slednji boste na naši spletni strani več lahko prebrali v naslednjih dneh. Še prej pa nas in Štefana čaka zaključno srečanje sezone 2021. Danes jo skupaj mahnemo iz Mojstrane v Planico na zaključno veselico. Nadihali se bomo svežega zraka, uživali v dobri družbi ter poskrbeli za nova »naj« doživetja. Gremo!
Dihanje svežega zraka je…
… privilegij. Možnost umika iz mestnega vrveža v hribe mi veliko pomeni. Še zmorem in upam, da bo še dolgo tako. Gremo v hribe!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Jesen. Vreme se ustali, ni več neviht in pretirane vročine. Drevesa se obarvajo. Torej, prihaja moj čas!
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Triglav? Ponos. Simbol, ki ga spoštujem. Na vrhu sem bil že po vseh možnih poteh. Osemdesetkrat. Z gorskim vodnikom Matevžem Lenarčičem sem odkril tudi skrivnosti plezanja v Severni triglavski smeri (Slovenska smer). Lepa izkušnja.
Se spominjate svoje prve ture?
To pa je bila Zasavska planinska pot. Kmalu zatem sem, pri šestnajstih, prečil Pohorje. Od Maribora do Slovenj Gradca. Za prvo resno turo pa štejem prečenje Kamniških Alp, čez Robanov kot do Kamniške Bistrice.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Težko rečem. Vsepovsod je lepo. Samo da sem v hribih!
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Češka koča na Spodnjih Ravneh pod severnim ostenjem Grintovca. Letos tam še nisem bil, ampak obisk imam v načrtu. Pa seveda tista na domačem hribu, torej Planinski dom na Mrzlici, kjer pa sem kljub mojemu projektu »Grašica« še vedno reden gost. Več kot dvajsetkrat sem bil letos že na tem našem lokalnem, 1122 visokem vrhu.
(S Štefanom smo se na Mrzlici oziroma tako imenovanem Savinjskem oziroma Knapovskem Triglavu družili lani avgusta. Takrat smo tudi izvedeli, da se je lotil projekta »Štefanova pot na Grašico«. O le-tem boste na naši spletni strani več lahko prebrali v naslednjih dneh, op.p.)
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Prva pomoč, pa četudi gre za lažjo pot in nižji vrh kot je Mrzlica ali Čemšeniška planina. Sicer pa vedno, glede na turo, vsa potrebna obvezna oprema. Med to pa sam uvrščam tudi majico Gremo v hribe. Na vseh svojih pohodih nosim majico z logotipom Gremo v hribe in promoviram ta lep projekt.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Najprej si oddahnem in se ozrem po okolici. Uživam v razgledih. V koči se osvežim z radlerjem ali pivom, doma pa se najraje okrepčam s kakšno enolončnico. Moja žena Tatjana je odlična kuharica!
S kom ste najraje v hribih?
Petintrideset let sem bil aktivni planinski vodnik (s strani Planinske zveze je prejel tudi naziv častni vodnik, op.p.), tako da sem v hribe popeljal ogromno ljudi. Veliko pa sem hodil in še vedno hodim tudi sam. Žena bi rekla, da sem neke vrste volk samotar. Nekoč sem imel moto »Sam sebi najboljša družba!« No, zdaj, ko sem nekoliko starejši in sem se malenkost umiril, pa je moj moto »Uživaj, dokler lahko!«. Sicer pa sem v sredogorju najraje z ženo Tatjano, na dogodkih Gremo v hribe pa se s Tatjano druživa z Andrejem, Mojco, Jožetom, Andrejko …
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Slabega vremena. Nenadnih neviht in strel. Kot vodnik sem imel nekaj tovrstnih izkušenj. Strah me je bilo predvsem za ljudi, ki sem jih vodil. Strah pa me je tudi neodgovornih planincev, ki hodijo izven poti in prožijo kamenje. V nevarnost spravljajo tako sebe kot druge…
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne smetim. Tudi če vidim ogorek, ga poberem. Odpadke striktno ločujem tudi doma. Tu ni dileme …
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Ko mi uspe osvojiti zadani cilj. Dodana vrednost pa je lepo vreme in pa lepi razgledi.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Bele planike tri. To pesem sem sinovoma pel namesto uspavank. Letos jo je na slavnostni prireditvi ob 95. obletnici ustanovitve Planinskega društva Mežica ter uradni otvoritvi prenovljenega Doma na Peci odlično zaigrala mlada harmonikašica. V Domu na Peci sem prenočil že dan pred našim dogodkom, tako da sem jo poslušal že na »generalki«.
Vaš (najljubši) planinski moto?
»Uživaj, dokler lahko!« V hribe bom namreč hodil, dokler bom lahko …
