V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakorkoli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
LUKA MEZGEC
Slovenski ljubitelji kolesarstva se zagotovo zelo dobro spomnijo tistega lepega junijskega dne leta 2014, ko je Luka Mezgec, takrat 25-letni mladenič, na zadnji etapi kolesarske dirke Giro d´Italia v Trstu zmagal in Italijanom kot Slovenec malce »pokvaril« praznovanje obletnice priključitve tržaškega ozemlja Italiji. Ta Lukova zmaga je bila hkrati prva slovenska etapna na slovitem Giru. Nekoč gorski kolesar nas je kot odličen šprinter na cesti z uspehi razvajal še naprej. Počasi vstopa v šesto sezono v dresu avstralske ekipe, ki se po novem imenuje Team Bike Exchange. Te dni bi moral dirkati na španski Mallorci in nato še v Valenciji, a je korona z odpovedmi tudi cestnim kolesarjem prekrižala januarske načrte. Luka bo tako sezono pričel konec februarja na dirki svetovne serije po Združenih arabskih emiratih. V obmorsko puščavsko državo na jugovzhodu Arabskega polotoka odpotuje 16. februarja. Upa, da si bo pred odhodom še lahko privoščil kakšen sproščen dan v zasneženih slovenskih hribih. Čeprav po kolesarskem poklicu ni »hribolazec«, pa v prostem času, kot pohodnik, zelo rad zagrize v strm hrib. 32-letni Kranjčan se je s hribi, pravi da za vedno, spoprijateljil prav v kolesarski družbi. Njegov prvi trener, Bojan Ropret, je z mladimi kolesarji pozimi redno zahajal v hribe. »Hoja v hribe je odlična alternativa, popestritev in hkrati dopolnitev kolesarskemu treningu. Torej, ko vam razmere ne dopuščajo kolesarjenja, le pot pod noge in gremo v hribe!« pa je Lukov namig vsem tistim rekreativnim kolesarjem, ki jih (še) niso začarali hribi …
Dihanje svežega zraka je …
… življenjsko pomemben proces. S poudarkom na svežega! Brez dihanja ni življenja, dihati svež zrak pomeni živeti. Torej, uživajmo na svežem zraku! V hribih, na kolesu …
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Vsekakor poletje. Toplo sonce, prijetne temperature. Vse je bolj »na easy«, pa še manj oblačil potrebujem, ko zagrizem v hrib. S kolesom ali peš. Kot pohodnik sem v hribih sicer bolj pogosto v zimskem in pozno jesenskem času, pred oziroma po kolesarski sezoni.
3456
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Na vrh, ki ga še nisem osvojil.
Se spominjate svoje prve ture?
Odraščal sem v Kranju, povabilo »Gremo na Jošta!« sem vedno rad sprejel. Sveti Jošt nad Kranjem ali po domače Jošt, torej. Še dandanes rad skočim na ta mestni hrib. Peš, s cestnim ali gorskim kolesom. Cilj moje prve prave hribovske ture pa je bil Storžič. S kolesarsko družbo, v zimskih razmerah.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Velika planina z obveznim postankom v koči na Zelenem robu, kjer si privoščim odlične domače sirove štruklje.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Pa sem znova pri moji Veliki planini. V koči na Zelenem robu se vedno odlično počutim. Tudi zaradi štrukljev. (smeh, op.p.)
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
»Švic majice«. Teh pa res nikoli ne pozabim.
(Luka kot vrhunski športnik seveda zelo dobro ve kako izbrati prava oblačila za visoko intenzivne vadbe. Aktivnosti na prostem so namreč bolj prijetne, če se za njih preudarno oblečemo. Se strinjate? Nekaj koristnih nasvetov o t.i. »čebulnem oblačenju«, ki je priporočljivo v aktualnih zimskih razmerah, najdete v našem tekstu na tej povezavi.)
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Še tretjič sem pri Veliki planini in sirovih štrukljih z Zelenega roba. Zdaj pa že postajam lačen! (smeh, op.p.). Ko je tura zaključena, pa se prileže pivo v dobri družbi.
S kom ste najraje v hribih?
S prijatelji, ki se vzpenjajo v podobnem tempu kot jaz. Da se ne čakamo in ne lovimo ...
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Ne, ni me strah. Izbiram sebi primerne cilje. Me je pa strah megle oziroma bolje rečeno, spravlja me v slabo voljo. Predvsem tista v dolini. Še posebej, ko z vrha opazujem meglene doline in vem, da se bom moral vsak hip vrniti. Pobeg iz meglene doline? Če je le mogoče …
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne onesnažujem okolja.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
En lep, sproščen izlet v hribe. Peš. Ko se mi nikamor ne mudi in vem, da me po sestopu ne čaka zahteven kolesarski trening. Ko utegnem, si privoščim tudi kakšen lep, uživaški hribovski gorskokolesarski izlet s spustom po »trejlih«.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Kekčeva pesem. Kdor vesele pesmi poje …
Vaš (najljubši) planinski moto?
»It is not the mountain we conquer, but ourselves!« (Edmund Hillary)
