V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
BOJAN ROPRET
Nekaj dni pred njegovim rojstnim dnem smo se družili na Nanosu. Bil je del odprave izbranih olimpijcev na petem letošnjem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa. Trikratni kolesarski olimpijec, ki je leta 1984 v Los Angelesu na cestni preizkušnjo osvojil odlično sedmo mesto, je še danes v odlični formi. Kolesarski in tudi pohodniški. Bojan je športno pot začel kot alpinist v Alpinističnem odseku Kranj. Začarali so ga hribi in plezanje, pa tudi Rogova »specialka« Favorit s katero je legendarni pokojni alpinist in Bojanov kolega Nejc Zaplotnik kolesaril do izhodišč za hribovske vzpone. Za Bojanov prestop med kolesarje je posredno torej »kriva« ena največjih slovenskih alpinističnih legend. Legenda za legendo! Bojan je z AO Kranj prestopil v KK Sava, kjer je dobil prvo dirkalno kolo. Vse ostalo je zgodovina. Prostora za naštevanje njegovih odličnih rezultatov je premalo. Po profesionalni karieri je bil še dolgo aktiven in zelo uspešen tudi kot amater v veteranski konkurenci. Vitalni 64. letnik še danes, kot pravi, uživa in živi! Tako na kolesu kot v hribih.
Dihanje svežega zraka je …
… potreba. Življenje!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Vsekakor zima. Kolesarji, že tradicionalno, v hribe peš raje skočimo pozimi. Ko so ceste kopne, smo pač na kolesu. Cestnem ali gorskem. Pogosto zelo visoko, tik pod vrhovi. Kot pohodnik pa največ zahajam na Krvavec, Kriško planino in Storžič. To je moje pohodniško področje, prihajam namreč iz Kranja. Za hribe sem navdušil mnoge kolesarje, med drugimi tudi Luko Mezgeca, ki je že bil gost v tej simpatični rubriki. (naš sogovornik Bojan je dolgoletni Lukov kolesarski trener, op.p.)
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
V meni se zbudi želja po ponovnem vzponu. Sicer sem ga že večkrat osvojil, enkrat sem na vrh tudi priplezal po Slovenski smeri, eni najstarejših plezalnih slovenskih smeri.
Se spominjate svoje prve ture?
To pa je bil vzpon na Svetega Jakoba. Kot petletni fantič sem bil na vrhu, spremljal me je stric.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Špik. Pozimi in poleti.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Tale na Nanosu z oklico je že zelo prijetna. Sicer pa bi se težko odločil, veliko jih je. Na poti je prav vsaka še kako dobrodošla. Rad se, pravzaprav vedno, na kratko ustavim, se osvežim in nato nadaljujem s pohodom.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Obvezna oprema, razmeram primerno. Pa seveda dovolj hrane in pijače ter prva pomoč. Zadnje čase se odpravljam predvsem na enodnevne ture, tako da nahrbtnik ni veliko breme.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Ko sem na vrhu, visoko dvignem roke in se gori zahvalim, da me je spustila k sebi. Super občutek! Ob koncu ture sem posledično vedno zelo sproščen in zadovoljen. Vsak dan v hribih je dobro izkoriščen dan. Gremo v hribe, torej! Peš, s kolesom, akcija, …
S kom ste najraje v hribih?
Z ženo, ko gre za lažje ture. Sicer pa sam. Tudi zato, ker sem bil včasih precej hitrejši! (lahko nam verjamete, da je Bojan še vedno zelo, zelo hiter. Kot pohodnik in kolesar, op.p.)
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Ne, na splošno me ni strah. Ko si zastavim nek cilj (v hribih in tudi sicer), ga tudi dosežem. Dobro se pripravim in zaupam v svoje sposobnosti. Sem pa zadnje čase bolj »ziheraš«, ne tvegam več toliko kot sem v preteklosti …
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne odmetavam smeti! Ta nebodigatreba navada nekaterih planincev me zelo, zelo moti. Sam se odzovem tako, da smeti teh neodgovornih posameznikov pač poberem in odnesem v dolino. Motijo me tudi izredno glasne skupine v kočah in domovih. Mnogi zmotno menijo, da je ob skupinskem prihodu koča samo njihova.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Ko se ob lepem vremenu zgodaj zjutraj zbudim, pogledam skozi okno in neobremenjeno izberem hrib ali goro za tisti dan. Brez načrtovanja, odloča intuicija in jutranji pogled skozi okno …
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Ko hodim in se vzpenjam se kdaj v misli prikrade tudi kakšna melodija, nimam pa neke najljubše, ki bi jo lahko izpostavil.
Vaš (najljubši) planinski moto?
Živi in uživaj!
