V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
KLEMEN BAUER
Z najizkušenejšim slovenskim biatlonskim A reprezentantom smo se konec julija družili na našem dogodku ob Koči na Uskovnici nedaleč od Športnega centra Triglav na Pokljuki, ki je za biatlonce pravzaprav »drugi dom«. Toda dober mesec kasneje ga nismo ujeli na Rudnem polju, pač pa v francoskih Savojskih Alpah, kjer je naša ekipa s Klemnom in Jakovom Fakom na čelu zaključevala prvega od treh sklopov višinskih priprav na olimpijsko sezono. Če bo šlo vse po načrtih, bo 35-letni diplomant Fakultete za šport in magister ekonomije februarja prihodnje leto nastopil že na svojih petih olimpijskih igrah. Vsestranski športnik iz Ihana je že od malih nog povezan s hribi. Izkušen pohodnik, gorski in cestni kolesar, turni smučar in plezalec je seveda navdušen, da vse te »hobije« lahko vključi v priprave na zimsko sezono. Tudi v Franciji je z biatlonsko druščino »napadal« zelo visoke vrhove, ki sežejo tudi 3000 metrov nad morje. S tekaškimi rolkami, kolesom in pa kot pohodnik. Do pet ur dolge pohode v francoskih Alpah je, če je bilo le mogoče, zaključeval s poletom v dolino. Klemen je namreč tudi odličen jadralni padalec.
Dihanje svežega zraka je…
… kot polnjenje baterije pametnega telefona, ko je priklopljen v električno omrežje. Nekaj, česar mi ne more odvzeti nihče.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Težko bi izpostavil en letni čas, saj imamo neizmerno srečo, da živimo v geografskem pasu, ki nam omogoča uživati v čarih prav vsakega od njih. OK, mogoče poletje, saj mi predstavlja več svobode v vseh pomenih besede.
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Na simbol, ponos, na kraljestvo, na zgodovino slovenskega naroda…
Se spominjate svoje prve ture?
Če se prav spomnim, sem z očetom redno začel obiskovati hribe in gore pri štirih letih, najprej kot »ciciban planinec«, kasneje pa sem nadaljeval z resnejšimi gorskimi cilji. Med temi sta mi najbolj v spominu ostala vzpona na Storžič in Grintovec pri petih letih.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Uf … Morda bi zaradi bližine bivanja (Klemen je doma iz Ihana pri Domžalah, op.p.) izpostavil Kamniško-Savinjske Alpe, čeprav v resnici gorstev oziroma planinskih destinacij ne ločujem po priljubljenosti. Planinske destinacije, ki omogočajo polet v dolino z jadralnim padalom, pa so kljub vsemu v prednosti.
(Enega zadnjih Klemnovih jadralnih poletov v Franciji je zabeležil njegov reprezentančnih kolega Alex Cisar. Ogledate si ga lahko na tej povezavi, op.p.)
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Če sem povsem iskren, nisem posebno velik oboževalec planinskih koč, je pa prijeten občutek, ko si toplo sprejet in na kratko pokramljaš z oskrbnikom, ki se trudi za množice planincev. Morda bi izpostavil koče, ki nimajo dostopa z avtomobili. Se mi zdi, da so tam odnosi med oskrbniki in planinci bolj pristni.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Klasika: Pijača, anorak, kapa, rezervna majica in 10 evrov.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu brez dvoma užitek v razgledih, ki jih vrh ponuja. Občutek, da je »ves svet« pod tabo. Ko je tura zaključen pa namakanje nog v ledenem potoku ali reki, ter ohlajena osvežilna pijača (pivo).
S kom ste najraje v hribih?
V hribih lahko oziroma znam uživati tako sam, kot v prijetni družbi somišljenikov. Ko sem sam, se prepustim toku misli in mi to predstavlja svojevrstno meditacijo, ko sem v družbi, pa je to odlična priložnost za konstruktivne debate.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Načeloma sem s hribi v zelo dobrih odnosih. Strah me je samo nenapovedanih, nepričakovanih in nenadnih vremenskih sprememb. Pred leti me je na pobočju Grintovca presenetila huda nevihta s točo in strelami, pri čemer sem se počutil povsem golega in nemočnega …
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Nikoli ne hodim s slušalkami v ušesih. To v zadnjem času opažam pri mlajših generacijah in se mi zdi nesprejemljivo.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Jutro brez oblačka in vetra, pred menoj pa travnato pobočje in 1000 metrov višinske razlike, ki jo moram premagati, da se z jadralnim padalom spustim v dolino in prejadram področje.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Grem v planine, med očake stare sive … Ne poznam naslova.
(gre za pesem Veselo v Kamnik, ki so jo navedli še nekateri naši sogovorniki izpod Kamniških Alp: Damijan Kočar, Matjaž Šerkezi, Tadej Trobevšek, op.p.)
Vaš (najljubši) planinski moto?
Gore so od nas vseh. Poskrbimo, da takšne tudi ostanejo.
