V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
ALEX CISAR
Dvakratni mladinski svetovni prvak iz Britofa pri Kranju z Lovrom Plankom in Antonom Vidmarjem tvori mlado jedro slovenske A moške biatlonske reprezentance. Na fante in njihove naslednike iz mladinske reprezentance še kako lahko računamo v prihodnjih letih, saj so vsi šele v zgodnjih dvajsetih. Alex bo aprila dopolnil dvaindvajset let. V letošnji sezoni je med drugim nastopil tudi na tekmah svetovnega pokala v francoskem Annecyju, nemškem Ruhpoldingu in avstrijskem Antholzu. Sama čudovita področja, obdana s hribi in gorami. S temi je že od malih nog povezan tudi Alex. Pa naj gre za sprostitev, resen trening ali pa pogled z druge perspektive. Skozi fotografski objektiv ali pa z letala. Alex je namreč nedavno postal tudi licencirani športni pilot. Poleti smo se z njim družili na biatlonski Pokljuki, jeseni v nordijski Planici in pa na njegovem domačem hribu, Joštu nad Kranjem. Pozimi smo seveda njegovi navijači! V tem trenutku je Alex v bavarskem Arberju na IBU evropskem prvenstvu. Navijamo!
Dihanje svežega zraka je …
… življenje!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Zima ali jesen? Zelo težka odločitev. Zima mi je všeč predvsem zaradi turnega smučanja, ampak na prvo mesto bi vseeno postavil jesen. Ker ta prinese najlepše barve, rumeni macesni so čudoviti. Pa še prevroče ni!
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Ko ga zagledam in ko dosežem vrh, vedno znova začutim ponos. Da sem Slovenec in da sem osvojil naš najvišji vrh. Kolikokrat sem bil na vrhu? Šestkrat. Za nas športnike doseči vrh ni najtežji izziv, ampak vseeno je občutek pri Triglavu drugačen, kot pri ostalih vrhovih.
Se spominjate svoje prve ture?
Za mojo prvo turo štejem vzpon na Sv. Jakob nad Preddvorom s starši. Na vrhu sem bil, tako se spominjam, precej utrujen. Ampak z leti se je to seveda spremenilo. S klubom pa smo se kot otroci na vse možne načine (tekaške rolke, peš, kolo) vzpenjali na priljubljeni pohodniški cilj nad Kranjem. Gre za Jošta, kamor se tudi zato rad vračam.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Vzponi z izhodiščem na Jezerskem. Pogosto se povzpnem do Češke koče. Dober trening in hkrati sprostitev. Pogledi na mogočne stene in gozdove so prelepi.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Že omenjena Češka koča*. Tam se dobro počutim kot Slovenec in Čeh** (smeh, op.p).
* Kočo, ki je bila odprta leta 1900, je zgradila podružnica Slovenskega planinskega društva iz Prage, od leta 1948 pa jo upravlja Planinsko društvo Jezersko. Oskrbniki koče so vseskozi člani legendarne gorniške družine Karničar.
**Alexov oče je Čeh, tudi sam zelo dobro govori češko.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Ko treniram, je obvezna oprema bidon s tekočino in pa nekaj zdravih prigrizkov ter seveda kakšen cekin v žepu, da se, če je potrebno, ustavim tudi v najbližji koči.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Športniki se načeloma, ko treniramo, ne ustavljamo, saj v enem kosu želimo opraviti celoten pohod, trening. Toda sam se na vrhu pogosto ustavim in v razgledih uživam vsaj dve minuti. Lep razgled in »vau« šteje! Ko se vrnem v dolino najprej, že v avtomobilu, nekaj pojem. Poleti vsako priložnost izkoristim tudi za skok v kakšen bližnji potok ali jezero.
S kom ste najraje v hribih?
Najraje s prijatelji, ki so navdušeni hribovci. Druženje v hribih je vedno lepo doživetje. Ko pa treniram, sem največkrat sam, kar pa mi tudi ustreza.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Ne. Sem previden. No, prepadna področja mi niso ravno pri srcu …
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne smetim. Ne le svoje, tudi odpadke drugih, če nanje naletim, odnesem v dolino. Ohranimo naravo takšna kot je tudi za naše zanamce!
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Zgodnje vstajanje. Lepo jutro. Gremo v hribe! Dobra družba. Uživaška tura, ko ni potrebno gledati na čas in srčni utrip. Uživanje v razgledih. Po povratku v dolino tuš in nato znova nazaj. Ampak tokrat z letalom*. Da goro doživim še z druge perspektive.
*Alex je nedavno opravil izpit za športnega pilota in že samostojno leti
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Zvoki narave.
Vaš (najljubši) planinski moto?
Brez truda ni uspeha!
