Pomah z vrha: Karmen Markič, Planinska koča na Krimu
18 avgust • Dogodki
V rubriki ˝Pomah z vrha˝ predstavljamo posameznike oziroma posameznice, ki vodijo ekipe koč ali domov, ob katerih se bomo vse do zadnje septembrske sobote zbirali v okviru največje planinske družbeno odgovorne akcije v Sloveniji.
Karmen Markič nam maha s Krima. Izkušena oskrbnica, z možem Markom sta bila pred prihodom na ˝južnega čuvaja Ljubljanskega barja˝ devet let v Domu pod Storžičem nad domačim Tržičem, se na najvišjem vrhu Krimskega hribovja odlično počuti. V štirih letih, čas hitro beži, so z ekipo doživeli že ogromno zanimivih in predvsem lepih trenutkov. Pa je na poti na vrh že srečala čisto pravega medveda, sprašuje Tanja, ki Karmen maha s Pohorja. ˝Čisto pravega? Naj pomislim. Dvakrat sem ga opazila, iz avtomobila. Naše medvede Krimkote, tako poimenujemo najbolj vztrajne pohodnike, pa pozdravim vsak dan!˝ v smehu pravi Karmen. Nasmeh je eden izmed njenih adutov. Pridite in se prepričajte …
- Kako bi nekoga, ki v petek popoldan išče idejo za vikend pobeg iz doline, prepričali, da je vaša koča prava izbira?
Če je blizu Ljubljane, lahko do nas skoči že v petek popoldan, po službi. Veseli pa ga bomo seveda tudi za vikend. Naši aduti so čudoviti razgledi na Ljubljano, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce, Karavanke, Kum, Kurešček, Snežnik in še bil lahko naštevala. Pa dobra hrana, tako pravijo gostje, in pa nasmehi. Ti delajo čudeže!
- Koliko članov šteje posadka v koči?
Z možem Markom, ki je glavni Krimko v kuhinji, sva stalnica. V ekipi na vrhu pa so še tri prijetna dekleta: Vrhničanka Špela ter Gorenjki Valerija in Katja. Krimkoti ter ostali gostje nam pogosto namenijo kakšen lep kompliment. Veseli smo, da so nas tako lepo sprejeli. Poleg omenjene peterice pa je pomeben člen naše posadke tudi Valerija, ki ažurno odgovarja na vsa spletna vprašanja in sporočila, predvsem tujih gostov.
- Jed, s katero se planinci pri vas najraje okrepčajo?
Težko bi izpostavila samo eno jed. Odvisno od dneva. Sobote in nedelje so pogosto povsem sladke (gibanica, jabolčni zavitek). Sicer pa gostje pohvalijo joto, ričet, bograč, gobovo juho. Naj poudarim, da uporabljamo najboljše, naravne sestavine brez konzervansov. Naši dobavitelji so večinoma namreč kmetije. Marko kuha z veseljem in nasmehom, v bograč obvezno doda tudi temno Laško pivo …
- Nam lahko zaupate še kakšno zanimivo planinsko anekdoto?
Naša Valerija na tablo v koči vsak torek zapiše novo motivacijsko misel. Redni gostje to opazijo. Na lep sončni torek v kočo vstopi prijazna gospa, sicer naša redna gostja: ˝Razgledi čudoviti, okrepčala sem se, ampak nekaj pa še potrebujem, predno se odpravim v dolino!˝ Pa smo se spogledali in nasmejali, ko smo ugotovili, da status na naši analogni časovnici še ni bil osvežen (smeh, op.p.).
- Pa najbolj znan obiskovalec ali obiskovalka? K vam skoči tudi kak VIP-ovec?
Ljubljana je blizu, seveda jih opazimo. Pevka Neisha pogosto pride k nam, na gobovo juho. Prepoznala sem tudi že televizijske obraze in radijske glasove, pa igralce. Franci Kek, Peter Poles, Boštjan Romih, Jernej Kuntner, Rok Kunaver. Pa seveda vrhunski športniki na naših sobotnih druženjih. Tako kot pri naših jedeh, bi tudi pri znanih gostih težko koga izpostavila.
- V 45 domovih Zlatorogove transverzale ponosa bodo obiskovalcem, za prostovoljni prispevek, na voljo tudi trajnostni spominski kozarci z napisom posamezne koče. Tudi v vašem, seveda. Koliko kozarcev bi lahko prodali? Napoved?
Do konca naših letošnjih sobotnih druženj vsaj sto. Kasneje, ko pričnemo s Krimkomanijo, pa bodo šli še bolj v promet. Glavna sezona se za nas namreč prične jeseni in tudi pozimi nam ni dolgčas. Prav nasprotno.
- Kako dobro pa poznate preostalih 8 koč in domov, kjer je v okviru naše akcije pestro vsako soboto?
Samo na dveh vrhovih še nisem bila. Na Mirni gori v Beli krajini in pa na Smrekovcu. No, zelo blizu slednjega sem letos vendarle že bila. Z Markom sva namreč obiskala Planinsko kočo v Grohotu pod Raduho. S planine Grohat pa pot vodi tudi na Smrekovec. Usmerjevalno tablo sva videla, na vrh pa nisva skočila. Bova ob naslednji priložnosti.
- Kateremu oskrbniškemu kolegu oziroma kolegici torej mahate s Krima? Izberite, pa bo gost/gostja našega naslednjega klepeta. Pa še vaše vprašanje zanj/zanjo?
Maham v Belo krajino, na Mirno goro, kjer še nisem bila. Tudi v bližini ne (smeh, op.p.) Kolegici Jožici Šavor. Menda ima lep zeliščni vrt in sadovnjak, pa me zanima z okusi katerih domačih sadnih vrst razvaja goste?
