Pomah z vrha: Barbara in Petar, Vojkova koča na Nanosu
16 september • Dogodki
V rubriki ˝Pomah z vrha˝ predstavljamo posameznike oziroma posameznice, ki vodijo ekipe koč ali domov, ob katerih se bomo vse do zadnje septembrske sobote zbirali v okviru največje planinske družbeno odgovorne akcije v Sloveniji.
Barbara Penko in Petar Ašanin nam mahata z Nanosa. Štiriindvajsetletnica iz Pivke in leto mlajši Postojnčan sta se na čelo Vojkove koče zavihtela letošnjega 1. aprila. Ni šala, pač pa dejstvo, da predstavljata najmlajši slovenski oskrbniški tandem. Mladostni zagon že daje rezultate. Da jima zamisli in načrtov ne zmanjka, smo se prepričali na zadnjo avgustovsko soboto, pa tudi nedavni septembrski obisk potrjuje našo ugotovitev. Le tako naprej!
- Kako bi nekoga, ki v petek popoldan išče idejo za vikend pobeg iz doline, prepričali, da je vaša koča prava izbira?
Barbara: Nanos je, obisk to znova in znova potrjuje, zanimiva točka. Iz koliko slovenskih vrhov pa še lahko občudujemo morje? Do koče, ta je lani praznovala 70-letnico, se lahko povzpnemo po zahtevnejših ali lažjih dobro označenih poteh. Lahko pa se tudi pripeljemo s kolesom ali avtomobilom. Prav vsi si torej lahko privoščijo ˝pobeg˝ na Nanos. Jutra in sončni vzhodi so pri nas čudoviti. Priporočam!
- Koliko članov šteje posadka v koči?
Petar: Stalna člana sva dva. Se pa po potrebi okrepimo. V začetku tedna smo tako v koči praviloma trije, v petek že štirje, ob koncu tedna pa je dovolj dela tudi za sedem parov rok.
- Jed, s katero se planinci pri vas najraje okrepčajo?
Barbara: Jota, golaž in ostale jedi na žlico so najbolj priljubljene. V avgustu smo med tednom v ponudbo dodali še njoke s tartufi, postajajo uspešnica.
4
- Nam lahko zaupate še kakšno zanimivo planinsko anekdoto?
Petar: Ne morem pozabiti gostov, ki so me spraševali, če so konji za ogrado v bližini koče nevarni. ˝Nas morda lahko celo napadejo? Je varno? ˝so me resno spraševali. Kar malce šokiran in zelo začuden sem bil ob vprašanjih, saj so bili smrtno resni in definitivno se niso šalili (smeh, op.p.). Marsikdo mi ne verjame…
5
- Pa najbolj znan obiskovalec ali obiskovalka? K vam skoči tudi kak VIP-ovec?
Barbara: Avgusta je bil pri nas Tomislav Jovanović – Tokac, pevec in kitarist novomeške skupine Dan D. Pa še prej športniki, skakalci in košarkarji, v okviru naše-vaše akcije Gremo v hribe. V tem kontekstu seveda ne smem pozabiti olimpijke Vesne Fabjan. Sicer pa poleg domačih gostov (največ jih je iz štajerskih koncev) pridejo tudi Italijani, Francozi in Nemci. Gostili pa smo tudi dva japonska popotnika. Torej, to je najbolj oddaljena država na najinem seznamu, da odgovorim še na Bojanino vprašanje.
- V 45 domovih Zlatorogove transverzale ponosa so obiskovalcem, za prostovoljni prispevek, na voljo tudi trajnostni spominski kozarci z napisom posamezne koče. Tudi v vašem, seveda. Koliko kozarcev bi lahko prodali do konca sezone? Napoved?
Petar: Vse. Mnogi pohodniki kupijo tudi po več kozarcev. Sprašujejo tudi po majicah in ostalih izdelkih povezanih z Nanosom. Tako da že migamo tudi v tej smeri.
- Kako dobro pa poznate preostalih 7 koč in domov, kjer je v okviru naše akcije pestro vsako soboto?
Barbara: Žal jih še nisva obiskala. Prej ali slej pa jih bova. Tudi zato, ker je dobro vedeti kako stvarem strežejo na drugih lokacijah.
- Kateremu oskrbniškemu kolegu oziroma kolegici torej mahate z Nanosa? Izberite, pa bo gost/gostja našega naslednjega klepeta. Pa še vaše vprašanje zanj/zanjo?
Petar: Mahava kolegici Bredi Lorger na Šmohor in jo sprašujeva, če morda gostom strežejo čaj iz lipovega cvetja treh zelo znanih stoletnih šmohorskih lip?