Olimpijski pozdrav z Nanosa
12 avgust • Dogodki
Lansko sezono našega pohodniškega projekta smo mesec avgust na primorskem Nanosu zaključili, letošnjega pa smo na »strehi Primorske« odprli. Zelo uspešno!
Lansko sezono našega pohodniškega projekta smo mesec avgust na primorskem Nanosu zaključili, letošnjega pa smo na »strehi Primorske« odprli. Zelo uspešno! V družbi izbranih olimpijcev smo preživeli čudovito prvo avgustovsko soboto in hkrati predzadnji dan za slovensko ekipo izredno uspešnih 32. olimpijskih iger, na katerih so naši športniki osvojili pet kolajn, od tega kar tri zlate.
Ekipa Vojkove koče na Nanosu z oskrbnikom Rokom Žerjalom na čelu seveda ničesar ni prepustila naključju. Že pred prihodom naše izkušene ekipe je bilo pred kočo vse nared za peti letošnji dogodek Zlatorogove transverzale ponosa. Pa smo se na standardne položaje namestili še mi in ansambel Gregorja Kobala. Slednji so tokrat seveda začeli z instrumentalom Čez Nanos. Pozdravljeni, planinci!
V pričakovanju olimpijcev
V večini planinskih dnevnikov »Gremo v hribe« je prva stran že zapolnjena z žigi. Bravo, planinci! Izmenjujemo hribovske izkušnje in klepetamo o odličnih nastopih slovenskih predstavnikov na največjem športnem dogodku letošnjega leta. »Bravo, športniki!«, smo enotni.
Medtem se nam pridruži prvi olimpijski gost. Aplavz. Najstarejši izmed povabljene šestnajsterice, maja je dopolnil 80 let, je vrh osvojil prvi! Kolesar Franc Škerlj.
Na olimpijskih igrah leta 1968 v Mehiki je zasedel šestnajsto mesto v kronometru na 100 kilometrov. »Na kolesarsko kariero me vežejo številni lepi spomini. Zdaj zaradi specifičnih poškodb kolesarim samo še na trenažerju. Letos sem bil aktiven že več kot petdeset ur,« nam je zaupal zgovorni olimpijec, ki pa je vrh Nanosa osvojil prvič. »Z veseljem se udeležim tovrstnih druženj, danes bom še posebej vesel snidenja s kolesarskim kolegom Bojanom Ropretom!« nam je zaupal olimpijec, ki se je na Primorsko pripeljal iz Grosuplja.
In Bojan, sicer Kranjčan, je kmalu prispel na vrh. V družbi hčerke Anje. Za razliko od starejšega kolesarskega kolega, na Nanosu ni bil prvič. »Ob Vojkovi koči sem bil nazadnje kot osnovnošolec, torej je od mojega prvega pohodniškega vzpona na ta vrh minilo že kar nekaj let. Pod sam vrh, do konca asfaltirane ceste iz Podnanosa, pa sem se v zadnjih letih večkrat povzpel s cestnim kolesom,« nam je povedal trikratni kolesarski olimpijec (1976, 1980, 1984) Bojan Ropret, ki bo v torek (17.8.) praznoval štiriinšestdeseti rojstni dan. Vse najboljše, Bojan!
Tako Bojan (na igrah leta 1984 v ameriškem Los Angelesu je na cestni dirki osvojil 7. mesto) kot Franc sta seveda zelo ponosna na kolesarska naslednika Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki sta iz Tokia prinesla bron in zlato. »Vse skupaj je res sanjsko. Kolesarja in tudi ostali športniki res pišejo prelepe zgodbe,« je nad rojevanjem novih legend navdušen Bojan. »Se 100% strinjam,« mu prikimava naslednji olimpijec, ki smo ga pocukali za rokav. Sašo Taljat je bivši kanuist in še tretji olimpijec na Nanosu, katerega stanovski kolega je v Tokiu osvojil prestižno kolajno. Seveda gre za zlatega Benjamina Savška. »Zelo sem vesel, da je Benjaminu uspelo. Glasno smo navijali, tako kot tudi za preostale športnike,« pravi bivši kanuist iz Tolmina, ki je leta 2014 v disciplini kanu dvosed z Luko Božičem postal svetovni prvak. Primorec, dvakratni olimpijec (London 2012 in Rio de Janiero 2016), je na Nanos (tudi prvič!) prišel z izbranko Tjašo ter sinovoma Adamom in Rubenom. »Skupaj odkrivamo Slovenijo. Lep dogodek, super vzdušje. Otroka uživata,« pa nam je komplimente namenil še en vrhunski športnik na današnjem dogodku, ki se lahko pohvali s kar dvema uvrstitvama (7. in 8. mesto) med elitno deseterico na olimpijskih igrah.
Z nami pa je bil tudi olimpijec, ki se lahko pohvali z lastnima olimpijskima kolajnama. In to kar dvema. Leta 1988 je v kanadskem Calgaryju osvojil posamični bron ter ekipno srebro. To je seveda smučarski skakalec Matjaž Debelak. Na Primorsko je z ženo Vido prispel že dan pred dogodkom. »Prespala sva v Lovski koči. Čudovito je. Tudi sam dogodek ob Vojkovi koči je super. Tovrstnih druženj bi moralo biti še več. Prav vesel sem, da sem dobil povabilo, saj v nasprotnem primeru najbrž ne bi kmalu obiskal teh prelepih krajev. Še se bom vrnil,« nam je zaupal Matjaž, eden izmed štirih bivših smučarskih skakalcev na dogodku. Poleg Braslovčana so bili naši gostje še Ivo Zupan, Samo Gostiša in Jurij Tepeš. »Seveda se poznamo, čeprav smo iz različnih generacij. Tudi s sotekmovalci iz moje generacije sem ostal v kontaktu. Še največkrat se slišim z Jurijevim očetom Miranom,« razloži bivši skakalec (reprezentant je bil tudi njegov brat Janez) in že dobra tri desetletja lastnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo športne opreme in opremljanjem športnih objektov.
Naši zvesti pohodniki in tudi tisti, ki so se nam v soboto pridružili prvič, so poleg že omenjenih olimpijcev v soboto na Nanosu srečali še Petro Robnik (alpsko smučanje), Lidijo Kristančič, Tino Čarman in Danejo Grandovec (vse atletika), pa Tilna Siršeta (sankanje) in Matjaža Koželja (plavanje). Seveda tisti največji športni navdušenci niso izpustili priložnosti za klepet in skupno fotografiranje …
