Nenormalno lepo, kljub dežju je bilo …

Predzadnji dogodek trinajste sezone gibanja Gremo v hribe na Mariborski koči je zaznamovalo muhasto vreme, ki pa nas seveda ni ustavilo. Dež za »gremovhribovsko« skupnost pač ni ovira. Ob koči, 1068 metrov nad morjem, se je namreč na drugo avgustovsko soboto zbralo zavidljivo število pohodnikov. In tudi dogajalo je! Načrtovana klasična »outdoor« zabava se je, razmeram primerno, prelevila v »indoor« veselico ob krušni peči.

Dejan & druščina so zakon!

Ampak peči oskrbnici Tanji Dajčman ni bilo potrebno zakuriti. Vse prisotne je močno »zakuril« Dejan Dogaja Band. Začeli so z »Nenormalno lepo«, nadaljevali z »Zafrkavam se« in že pred poldnevom, po seriji lastnih in drugih uspešnic, vse prisotne na noge dvignili z »Adijo madam«.

»Super publika so hribovci. V to sem se prepričal že julija, na Šmohorju, kjer sem kot Poskočni Dejan nastopil ob Orlekih. Mojim fantom z banda sem že zjutraj, vremenarji so napovedovali tih deževen dan, zatrdil, da bo še kako pestro, kislemu vremenu navkljub,» nam je po dopoldanskem delu nastopa povedal Dejan Krajnc, vokalist s prepoznavno irokezo, ki je tudi tokrat upravičil sloves frontmana z neverjetno energijo, ki povezuje oder in publiko.

Medtem ko so na Pohorje kapljali še zadnji planinci (tisti, ki so zamudili enega izmed prvih štirih organiziranih dogodkov, so ob koči, ta je tudi 1. kontrolna točka Slovenske planinske poti, svoje GvH 2022 kartončke oplemenitili s četrtim obveznim žigom; ti so eden izmed pogojev za pridobitev lepe nagrade na zadnjo avgustovsko soboto v Nordijskem centru Planica), so Dejan, Tilen, Anže, Rudi in Andraž ob dobri hrani in pijači počivali v zaodrju (beri: planinski sobi s skupnimi ležišči). Zvečer jih je čakal še nastop na Gorenjskem (Bohinjska noč), naslednji dan pa na Krasu (Praznik terana in pršuta v Dutovljah). »Poletje je in bo pestro, naslednji vikend nas lahko poslušate v Gornji Radgoni,« nam je povedal energični Dejan, ki sicer prihaja iz Laškega. Veseli ga dejstvo, da je s fanti z banda po aktivnem sodelovanju pri vrhuncu poletja v domačem kraju (beri: Pivo in cvetje) vključen pri še enem legendarnem projektu domače pivovarne. »Laško je zakon!« je piko na i dodal Dejan, ki se je iz zaodrja skupaj z nami premaknil na »main stage«. Ob krušno peč, torej. Na Mariborsko kočo so namreč prispele tri »vijolice«.

Marcos, Jan, Žan

Čeprav aktualnim državnim nogometnim prvakom te dni ni postlano z rožicami, so legendo NK Maribor Marcosa Tavaresa (lani je zaključil aktivno kariero, zdaj pa je pomočnik športnega direktorja) ter člana prve ekipe Jana Repasa in Žana Vipotnika »gremovhribovci« pozdravili še kako glasno. Zvesti navijači, pač. Nenazadnje pa vsi poznamo nogometni pregovor »Vijolice cvetijo spomladi«, kajne? Do takrat pa bodo stvari, prepričani smo, na svojem mestu. Gremo, NK Maribor!

Pred, med in po intervjuju z našim Gregorjem Janežičem so Marcos, Jan in Žan podelili nešteto avtogramov in prijazno sodelovali pri ustvarjanju »selfijev«. Hvala, fantje! Še predno so se vrnili v dolino smo jim zastavili še ne-nogometno vprašanje. Hribovsko, kakopak ...

Gremo v hribe: Marcos, po zaključku nogometne kariere imate zagotovo kaj več časa za ostale vam ljube športe in pa aktivnosti na prostem. Je med njimi tudi pohodništvo?
Marcos: Res je, prišel je čas, ko se lahko posvečam tudi drugim športom in aktivnostim. Čeprav sem na Mariborski koči prvič, pa Pohorje že kar dobro poznam. Sem se bom vsekakor še vrnil, na kakšen lep sončen dan. Pozimi pa se nameravam lotiti tudi smučanja.

Gremo v hribe: Jan, glede na to da prihajate iz Domžal, torej mesta blizu Kamniško-Savinjskih Alp, predvidevamo, da imate več hribovskih izkušenj kot Marcos?
Jan: Bo držalo. Kot otrok sem z družino (profesionalni nogometaš je tudi njegov mlajši brat Žiga, op.p.) zahajal tudi v hribe. Na Veliko planino, pa Kamniški vrh in Kamniško sedlo. Tudi najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, Grintovec, sem že osvojil. Zdaj je v ospredju nogomet, seveda pa se, če je priložnost, rad povzpnem na kakšen vrh in uživam v razgledih.

Gremo v hribe: Žan, kot posojeni igralec Maribora ste lani zaigrali v dresu kranjskega Triglava. Nogometni Triglav je torej obkljukan, kaj pa tisti pravi?
Žan: Ne še. Je pa vsekakor tudi naš najvišji vrh na spisku mojih želja. Prej ali slej se bom tja povzpel. Prihajam iz Slovenskih Konjic, tako da kot pohodnik poznam predvsem zreško Pohorje.

Podelili smo druge pumparice!

Potem ko se je na Šmohorju v GvH zgodovino, kot prvi imetnik pumparic med »gremovhribovci«, zapisal Korošec Ivan Mežnarec, je imel nad Mariborom največ sreče pri žrebu Ljubljančan. Pumparice je na Vič odpeljal Andrej Flerin.

Tako kot Ivan nam je obljubil, da se bo v tem prestižnem kosu do konca meseca povzpel zelo visoko. Kako visoko? Kdo bo unikatni kos popeljal više? Ju pobaramo 27. avgusta, ko se srečamo na našem zaključnem srečanju v Planici. Tam nas bodo zabavali legendarni Šanck Rock. Si bodo tudi rockerji nadeli pumparice?

Kakorkoli že, prepričani smo, da bo v dolini pod Poncami »dogajalo« vsaj tako na polno, kot je na Mariborski koči. Sobotne foto utrinke s Pohorja si lahko ogledate v naši fotogaleriji, ki jo najdete na tej povezavi in pa spodaj, kjer so na ogled izbrane fotografije izjemnega Dejan Dogaja Banda. (foto: SweetPic, Sven Martič)