Izleti

Mariborska koča stoji sredi mističnih gozdov, severno od Slivniškega in zahodno od Hočkega Pohorja na mali planoti na južni strani Pohorja pod Reškim vrhom in Ledinekovim koglom. Predstavlja priljubljeno izletniško točko, zato nas do koče vodijo številne poti.

Planinska koča na Krimu stoji na navišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskem gorskem sistemu. Južnega čuvaja Ljubljanskega barja, kot ga radi imenujejo, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice, zato so ga za svojega, poleg izletnikov in kolesarjev – ter medvedov -, vzeli tudi geodeti.

Slovenski planinski muzej se nahaja v osrčju Gorenjske, v Zgornjesavski dolini v idiličnem naselju Mojstrana. Naselje leži na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice, ob katerem se proti jugozahodu odpirajo ledeniške doline Vrata, Kot in Krma, ki so odlična izhodišča za številne vzpone v Kraljestvo Zlatoroga. Slovenski planinski muzej je tudi izhodišče za Zlatorogovo točko, ki se nahaja pod Škrlatico.

Mogočna Dobrča se strmo dviga iz gorenjske ravnine in je zagotovo edina, ki brezsramno že dolga stoletja sedi na dveh stolčkih: zemljepisno predstavlja najjužnejši odrastek Stola in je del Karavank, medtem ko geološko spada v Kamniške Alpe. A ji tega ni zameriti. Oddolži se nam vsakič, ko stopimo na njene planinske poti in se tik pod vrhom, pri koči, zazremo v daljavo.

Prečudovita krajina Menine planine bi še razbojniku Ceferinu omehčala srce. Le kako ne, saj naj bi Menina po pričevanju legende nastala iz zlatega lasu najlepše vile: najmlajši in najlepši pastir je najmlajšo izmed vil želel zase; lovil jo je in lovil in ko se ji je toliko približal, da bi jo skoraj že lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase, si je vilinka iz glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo.

Legenda pripoveduje, da je Uršula - morda prav tista najlepša Ljubljančanka, ki jo v Povodnem možu opeva dr. Prešeren - pribežala na Pohorje, kjer ni našla obstanka. Vseskozi jo je vleklo na lepi Plešivec, ki ga je občudovala v daljavi. Končno se je nekega dne odločila, da se na njem naseli. A glej ga zlomka: tudi tu je naletela na Povodnega moža, ki je kraljeval v Črnem jezeru.

Planinski dom na Zelenici stoji na manjši ravnici Zeleniškega sedla med severnimi stenami Begunjščice in južnim pobočjem grebena Na Možeh, ki ločuje Slovenijo in Avstrijo. Območje Zelenice je znano zimsko-športno središče in je bilo včasih z Ljubeljem povezano s smučarsko sedežnico. Z Ljubeljem in Šentansko dolino, po kateri se boste najverjetneje pripeljali do prelaza, je povezano veliko starodavnih zgodb.

Za Slavnik pravijo, da je razgledna točka obalne Primorske. Le nekaj kilometrov zračne linije ga loči od morja, a kljub temu se vrh Slavnika dviga več kot tisoč metrov nad morsko gladino.

To je dežela Kralja Matjaža in nagajivega rudarskega škrata. Tja, kamor vas vabimo, prosimo, da pridete tiho in nežnega koraka. Dom na Peci se nahaja namreč le nekaj minut hoda od Matjaževe votline, kjer spi. Legenda namreč pravi, da se je dobrohotni pravičnež, ki je koval zlatnike in jih delil med Korošce, pred združenimi zlobnimi vladarji, skril v nedrje gore Peca.