Planinska koča na Krimu
Planinska koča na Krimu stoji na navišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskem gorskem sistemu. Južnega čuvaja Ljubljanskega barja, kot ga radi imenujejo, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice, zato so ga za svojega, poleg izletnikov in kolesarjev – ter medvedov -, vzeli tudi geodeti.
Nadmorska višina:
1107 m
Območje:
Notranjska
Izhodišče:
Preserje / Dom v Iškem Vintgarju
Trajanje pohoda:
2h 20 min (nezahtevna pot) / 2 h 15 min (nezahtevna pot)
Še danes Krim predstavlja najpomembnejšo trigonometrično točko Slovenije, v letih med 1817 do 1828 pa je služil za izhodišče prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije. Za 20 let si je Krim prilastila nekdanja jugoslovanska vojska, zato je bil vrh za obiskovalce nedostopen. Po razglasitvi samostojne Slovenije je Ministrstvo za obrambo dom v najem predalo PD Podpeč-Preserje. Prepoznamo ga tudi po televizijskem oddajniku.
Rudolf Badjura, slovenski potopisec, nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja (in prvi smučarski učitelj v Sloveniji ter začetnik organiziranega smučanja) je Krim označil kar za ljubljanski Olimp, drži pa se ga tudi vzdevek »ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblačna kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V zimskih dnevih, ko v Ljubljanski kotlini več tednov kraljujeta megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka, kjer nas lahko pobožajo sončni žarki.
Razgled
S Krima se nam razgled odpira na vse strani. Na severu se pod nami razteza Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo se dviga Rašica in naprej po kotlini razpredena mesta Mengeš, Domžale in Kamnik; v daljavi opazujemo panoramo Kamniških in Savinjskih Alp od Storžiča do Raduhe, z najboj prepoznavnima Kočno in Grintavcem. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljsko kotlino vleče dolgo Posavsko hribovje s Kumom, proti severozahodu se za Čemšeniško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje. Če se ozrete proti Dolenjski, ugledate prostrane Gorjance, na jugu pa nam pogled seže prek Rakitniške planote s Slivnico in Blokami do Javornikov, Snežnika, Goteniške in Velike gore. Za soseda si je Krim izbral Kurešček in Mokrec. Na jugozahodu se za Pokojiško planoto bohoti gozdnata Hrušica in Nanos; v dobri vidljivosti pogled seže do Tržaškega zaliva. Na zahodni strani vidimo Ulovko, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovskim gozdom. Na severozahodu se nam kot na dlani prikazuje Triglav.
Dostop
Na Krim vodi več markiranih poti, mi vas vabimo po tisti iz Preserja in izpred Doma v Iškem Vintgarju, kjer si boste po pohodu lahko ohladili razgreta stopala.
Preserje – Zapeljite se do Podpeči, kjer sledite cesti proti Krimu. Kmalu se levo odcepi strma cesta proti Rakitni, ki ji sledimo do križišča, kjer zavijemo ostro levo za smer Sveta Ana. Ozka cesta vas bo kmalu pripeljala do križišča, kjer zavijte levo proti označenem parkirišču – parkirajte in se vrnite nekaj metrov nazaj v smeri vožnje do asfaltirane ceste, kjer se usmerite navzgor v smeri Krima. Cesta vas nato že po nekaj metrih pripelje do križišča, kjer nadaljujte desno po spodnji cesti. Po cca. 100 m hoje zapustite cesto in se usmerite na kolovoz v smeri Krima. Pozorno sledite markacijam, ki vas bodo popeljale na vrh Krima.
Dom v Iškem Vintgarju – južno ljubljansko obvoznico zapustite na izvozu za Ig. Sledite cesti v smeri Iga, nadalje proti Iški vasi (do sem lahko pridete tudi iz smeri Podpeč ali Škofljica). Dobro označeni cesti sledite do velikega parkirišča v bližini doma v Iškem Vintgarju, kjer takoj za domom pot nadaljujte desno po vzpenjajočem kolovozu v smeri Krima in partizanske bolnice v Krvavicah. Poti na Krim imajo kar nekaj razpotij, zato pazljivo sledite markacijam).
Ne ustrašite se tabel, ki na poti opozarjajo, da vstopate v območje medveda.
Planinska koča na Krimu stoji na navišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskem gorskem sistemu. Južnega čuvaja Ljubljanskega barja, kot ga radi imenujejo, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice, zato so ga za svojega, poleg izletnikov in kolesarjev – ter medvedov -, vzeli tudi geodeti: še danes Krim predstavlja najpomembnejšo trigonometrično točko Slovenije, v letih med 1817 do 1828 pa je služil za izhodišče prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije. Za 20 let si je Krim prilastila nekdanja jugoslovanska vojska, zato je bil vrh za obiskovalce nedostopen. Po razglasitvi samostojne Slovenije je Ministrstvo za obrambo dom v najem predalo PD Podpeč-Preserje. Prepoznamo ga tudi po televizijskem oddajniku.
Rudolf Badjura, slovenski potopisec, nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja (in prvi smučarski učitelj v Sloveniji ter začetnik organiziranega smučanja) je Krim označil kar za ljubljanski Olimp, drži pa se ga tudi vzdevek »ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblačna kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V zimskih dnevih, ko v Ljubljanski kotlini več tednov kraljujeta megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka, kjer nas lahko pobožajo sončni žarki.
Planinska koča obratuje vse dni v tednu, zaprta je le ob ponedeljkih. Z njo upravlja PD Podpeč – Preserje.
