
Zavetišče planina nad Vrhniko
Lahko bi ji rekli tudi vrhniška Šmarna gora ali hišna gora Vrhničanov. Ena tistih izletniških točk zasidrana v srca okoliških prebivalcev, ki vsak vikend na svoj vrh privabi rekreacije željnih množic in malodane ne pozna razlike med slabim in dobrim vremenom. Na Planini je vedno veselo. Ponaša se z 21,53 m visokim razglednim stolpom.

Nadmorska višina:
733 m
Območje:
Osrednja Slovenija
Izhodišče:
Betajnova, »Štirna«
Trajanje pohoda:
60 min
Razgled
Z razglednega stolpa pogled zaobjame skoraj celotno Slovenijo od Triglava vse do Snežnika. Na severozahodu največji slovenski vršac, vzhodneje Karavanke s Stolom, Vrtačo, Begunjščico in Storžičem ter osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp s Kočno in Grintavcem. Na vzhodu nas zanese prek Posavskega hribovja, na jugozahodu vidimo ljubljanskega čuvaja, Krim, na jugu pa v daljavi uzremo Snežnik in še en »Zlatorogov vrh«, Nanos. Predvsem pa se nam čudovit razgled odpira na Krajinski park Ljubljansko barje z osamelimi dvignjenimi zaselki in lenobno vijugajočo Ljubljanico tja do Podpeči.
Dostop
Na Planino vodi množica markiranih poti in med njimi vsakdo najde svojim zmožnostim in rekreativnim potrebam primerno. Mi vas na Planino vabimo po najbolj obiskani planinski poti, ki je primerna tako za mlado kot staro: avtocesto Ljubljana – Koper zapustite na izvozu Vrhnika, zavijte levo, pri tretjem semaforju desno, mimo zdravstvenega doma, približno 2 km po cesti naravnost dokler ne prispete do makadama, »Štirna« – to je izhodišče planinske poti, domačini ji pravijo Betajnova. Parkirajte in sledite kažipotu, ki vas usmeri na Storžev grič. Makadam cesta vas hitro pripelje do skupine hiš; za njimi pri opuščeni sušilnici sadja sledite dobro vidnim planinskim markacijam dokler se pot v začetku gozda ob Županovi klopi ne razcepi. Izberite levo pot, ki vas zložno popelje do Bukve in odcepa proti Blatnem dolu, Zaplani, desno pa se zasuka proti cilju, zavetišču na Planini in razglednem stolpu.
Pred njim sta na vrhu stala že dva podobna stolpa. Prvega iz leta 1934, ki je bil visok 16 metrov, so med drugo svetovno vojno uničili Italijani, njegovega naslednika, pet metrov višjega od današnjega (datira v leto 2008), pa so morali odstraniti zaradi dotrajanosti. Današnji je izdelan iz hrastovega lesa.
Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih; z njo upravlja PD Vrhnika.