V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakorkoli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
URŠA BOGATAJ
»Zelo rada se povzpnem na kakšen hrib, ki jih v moji okolici ne manjka. Lahko rečem, da je to zdaj eden mojih najljubših konjičkov,« je v intervjuju za priljubljeni slovenski tednik Nedelo pred januarskimi domačimi tekmami svetovnega pokala v Ljubnem povedala 25-letna smučarska skakalka iz Briš pri Polhovem Gradcu. V Ljubnem se je nato zelo izkazala, bila je tudi del ekipe, ki je dobila ekipno preizkušnjo. Prvo za Slovenijo. Bravo Urša! Ta teden se bo za nove točke svetovnega pokala, tudi na ekipni tekmi, borila v Romuniji, že naslednji teden pa jo čaka nov vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v nemškem Oberstdorfu. Da ima tam visoke cilje nam je zaupala že lani septembra na Mrzlici. Urša, mi bomo močno držali pesti, spomladi in poleti pa se znova srečamo. Gor, v hribih …
Dihanje svežega zraka je …
… zdravo. Sploh v teh časih, ko so maske vsakdan je to še kako pomembno. Svež gorski zrak je vedno dobrodošla in prava izbira. Priporočam!
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Zima, saj sem smučarska skakalka (smeh, op.p.). Kar se hribov tiče, pa je moj letni čas pomlad. Delno tudi zgodnje poletje. Takrat še (lahko) uživam v hribih in hkrati treniram, saj so v tistem obdobju na sporedu daljši vzdržljivostni treningi, ki jih lahko opravim tudi s pohodi v hribe.
34
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
V meni se prebudi želja po ponovitvi vzpona. Predlansko poletje sem ga namreč osvojila skupaj z reprezentančnimi kolegicami in trenerji. Bilo je prvič, a zagotovo ne zadnjič! Upam, da se bo kmalu našla priložnost za vnovični vzpon na naš najvišji vrh. Pomislim pa tudi na istoimensko slovensko zavarovalnico, ki je kot pomemben sponzor, tako kot Pivovarna Laško, dolga leta prisotna v slovenskih smučarskih skokih.
Se spominjate svoje prve ture?
Že kot otrok sem s starši ogromno hodila v hribe. Prva tura je bila torej zagotovo nekje v Polhograjskem hribovju. Sveti Lovrenc, Grmada, morda Tošč. Kasneje sem dodala še Blegoš in Lubnik z izhodiščem v Poljanski dolini. Vse to so vrhovi, ki jih še dandanes rada obiščem, straši pa prav tako. Vsi smo navdušeni hribovci.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
To bo pa Blegoš s čudovitimi razgledi. Zelo rada imam tudi Grmado.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
»Pr Mehačk«. Ni ravno koča, pač pa gostilna oziroma izletniška kmetija, ki je zgrajena v skladu z načeli stare slovenske kmečke gradnje. Tam se najraje ustavim na čaju, ko se vračam z Grmade.
Zelo všeč mi je bilo tudi lani jeseni, ko smo se v okviru akcije Gremo v hribe družili na Mrzlici. Mrzlica je res zakon! Rada odkrivam nove poti, vrhove in planinske koče. Po zaključku športne kariere bo za to še precej več časa.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Sadje in pijača. Ker se daljših tur večinoma ne lotevam, je to praktično vse kar potrebujem. Kot študentka Fakultete za šport se že veselim tudi poletnega tabora v okviru predmeta Planinstvo. Teoretični del izpita sem pri dr. Tadeju Debevcu že opravila, praktični del s taborom pa je lani zaradi pandemije odpadel. Komaj čakam, ker je vključeno tudi nekaj plezanja, ki me zelo privlači …
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu uživam in užijem razgled. Občutek ob tem je izjemno pomirjujoč, glava gre »na off«. V dolini pa, tako kot po napornem treningu, začutim tisto pozitivno utrujenost, ko vem da sem naredila nekaj dobrega za dušo in telo. Prileže se počitek.
S kom ste najraje v hribih?
Z bližnjimi. S fantom, bratom, sestro ali starši. Če gremo pa kar vsi skupaj, je pa sploh prijetno.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Ne, ni me strah. Rada imam adrenalin. Tako kot na skakalnici. To seveda ne pomeni, da nisem previdna in odgovorna. Kot sem že povedala, me močno mika tudi plezanje. Sicer nič ekstremnega, nekaj za adrenalin, a v varni izvedbi.
Česa v hribih nikoli ne počnete?
V hribih ne puščam smeti. Sem kar žalostna, ko opazim odlagališče ali pa neodgovorne planince. Tudi zato podpiram akcije kot so Očistimo gore. Osveščanje je še kako pomembno, tudi športniki smo lahko pri tem dober zgled.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Lepo vreme, lepi razgledi in dobra družba. Pa da se nam nikamor ne mudi …
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Greva gor v hribe, vohat gori zrak,
ven iz te sivine, greva kot takrat.
Ko sva se spoznala, kok je blo lepo,
spet te gor v hribh primem za roko.
(Čuki, Greva gor v hribe)
Vaš (najljubši) planinski moto?
»Vsaka stvar, pa naj bo dobra ali slaba, je za nekaj dobra!« To velja v hribih in dolinah, kjerkoli in kadarkoli.
