V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
ROK MARGUČ
Laščan je že več kot desetletje del Zlatorogove družine in ambasador gibanja Gremo v hribe. Iskreno je zaljubljen v hribe, ki so hkrati njegova pisarna. Lahko bi rekli, da je že prava legenda, čeprav šteje samo petintrideset pomladi. Profesionalni deskar na snegu, med drugim je leta 2013 postal tudi svetovni prvak v paralelnem slalomu, ima za seboj že prek sto nastopov v svetovnem pokalu. Kolikokrat pa je bil na njemu ljubem Šmohorju nad Laškim? Te statistike pa ne vodi. Osvojil ga je iz vseh mogočih smeri in vedno znova se vrača. Čeprav, na našem letošnjem dogodku, pa je vendarle manjkal. Pogrešali so ga predvsem njegovi zvesti navijači iz pohodniških vrst s Štefanom Sapačem na čelu. S slednjim sta nato poklepetala na zaključnem dogodku pod planiško velikanko. Štefan je Roku opravičil odsotnost. Priprave na misijo Peking pač štejejo. Prav ste sklepali, Rok je v pričakovanju olimpijskih iger in 8. februarja. Takrat, na slovenski kulturni praznik, bo na sporedu njegova olimpijska preizkušnja. Štefan in njegovi »gremovhribovski« navijači bomo držali pesti. Naša glasbena želja? Zdravljica, seveda.
Dihanje svežega zraka je …
…sprostitev. Najbolj seveda prija gorski zrak. Spomladi, poleti, jeseni in predvsem pozimi.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Najlepše je, ko se srečata jesen in zima. Ko so vrhovi že beli, v dolini pa še ni snega. Pa hladno in sončno mora biti, da se svetloba odbija od snega …
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Ponos. Slovenstvo. Domoljubje. To so moje prve asociacije. Pa tudi na slovensko zavarovalnico pomislim. Enkrat sem že bil na vrhu. Pred več kot dvajsetimi leti, kot otrok. Lepa izkušnja. Prespali smo na Kredarici in nato naslednji dan nadaljevali proti vrhu. Takrat se mi je pot zdela neskončno dolga, ampak prevladujejo lepi spomini.
Se spominjate svoje prve ture?
Ne tako zelo dobro. Ampak v družinskem albumu imam fotografijo te moje prve ture. Na Okrešelj smo šli.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
V tem trenutku Lovrenška jezera na Pohorju. Gre za zelo primeren cilj za družine z mlajšimi otroki. Štart na Rogli in nato užitek na poti. Otroci se, menim da, prav na takšnih poteh najlažje navduši za pohode. To je neke vrste naložba za prihodnost. Da bodo potem v naslednjih letih, ko odrastejo, vzklikali »Gremo v hribe!« Se strinjate?
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Za planince iz Celja in okolice je bil to Okrešelj. Tudi zame. Se že veselim novega Frischaufovega doma, ki bo menda res moderna in tudi ekološko varčna koča. Zelo dobro se počutim tudi na domačem Šmohorju. Izpostavil pa bi še kočo na Mangartskem sedlu.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Ko grem sam najosnovnejše stvari, brez zadostne količine vode in pa kakšne energijske ploščice nikoli ne grem od doma. Družinska tura pa je povsem druga zgodba. Takrat je nahrbtnik vedno poln!
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Vrhove osvajam zaradi razgledov. Ko se vrnem v dolino, pa si privoščim Laško pivo.
S kom ste najraje v hribih?
Z mojim borderskim ovčarjem Marleyem. Nikoli se ne pritožuje in z lahkoto sledi mojemu tempu. Super se imava.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Neviht. Strel. Toče.
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne smetim. Nisem preglasen. Spoštovanje do narave je bistveno. Zavedati se moramo, da visoko v hribih nismo sami. Pravzaprav smo gostje. Spoštujmo naravo, avtohtone živali in rastline, da bomo še dolgo lahko uživali. Ker vse skupaj pač ni samoumevno.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Bistvena sestavina je sonce. Zjutraj, čez dan in zvečer. Obožujem lepe sončne zahode, ki so hkrati »napovednik« za še en lep, popoln dan. Moja pisarna je narava, odvisen sem od vremena. Sonce je tisto, ki postavi piko na i. Odlično vpliva na moje počutje.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Hmm, naj pomislim. Ne bo šlo. Očitno nimam najljubše (smeh, op.p.). Veliko slovenskih pesmi je posvečeno planinam, poženejo kri po žilah. Pa božična »Let it snow, let it snow, …« Ta me spominja na hribe. Upam, da bo letošnja zima prava.
Vaš (najljubši) planinski moto?
Gremo v hribe!