V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakor koli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
JELKO GROS
Širša slovenska športna javnost ga pozna predvsem kot odličnega strokovnega športnega komentatorja smučarskih skokov na RTV Slovenija. Bolj zvesti sledilci smučarski skokov tudi kot nekdanjega trenerja slovenske A reprezentance, pod njegovim vodstvom je Primož Peterka osvojil dva velika kristalna globusa za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Nekdanji nordijski kombinatorec je bil po športni karieri, diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za šport, med drugim tudi dolgoletni direktor javnega zavoda Center za šolske in obšolske dejavnosti. Mi smo ga srečali, ja kje drugje pa, v Planici. »Oče« in vodja Nordijskega centra Planica, ki je septembra dopolnil 60 let je kot rojeni Tržičan seveda zaljubljen tudi v hribe. Pravzaprav ni veliko manjkalo, da bi pristal med alpinisti. Pa na koncu zaradi spleta okoliščin ni, se je pa veliko družil in se še druži s »hribovci«. Tudi našega znanca, Stojana Burnika, dobro pozna. Prav Jelko je strokovnjaka za planinstvo, ki je tudi vsestranski »outdoor« športnik, učil prvih korakov na tekaških smučeh. Pa Jelkove »naj« hribovske?
Dihanje svežega zraka je …
…vir energije za zbistritev glave.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Jesen. Ker ni prevroče. Vidljivost je boljša. Pa najbolj mirno je v hribih. Ta čas, ko se narava pripravlja na počitek, ima svoj čar …
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Ponos. Mogočnost. Dva pridevnika, ki mu pritičeta. Je v naši slovenski podzavesti, imamo ga v grbu. Skratka, je vseprisoten. Nenazadnje pa ga sam vsak dan, ko se peljem v službo, če je vreme pravo, tudi vidim. Tam nekje pri Radovljici se »srečava«.
Kolikokrat sem ga osvojili? Velikokrat. Prvič kot mlad planinec v osnovni šoli. Takrat so bili učitelji zelo hrabri. Že kot petošolec sem bil namreč s planinskim krožkom na Triglavu. Lepo doživetje. Kasneje večkrat kot nordijski kombinatorec. Ko smo imeli priprave na Pokljuki, smo osvajali tudi Triglav. To seveda niso bili klasični pohodi, pač pa treningi. Kombinacija hitre hoje in teka. Vsaj petnajstkrat sem torej zagotovo že bil na vrhu.
Se spominjate svoje prve ture?
Za prvi pravi vzpon štejem Košuto. Na Zelenico smo namreč Tržičani hodili z žičnico, tako da ta ne šteje. Pa nato Kofce, Bistriška planina, Dobrča, Kriška gora …
Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?
Pokljuško pogorje. Pokljuka, Lipance, Uskovnica, Voje …
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Planinski dom na Zelenici.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Žganje vsekakor ne. Dr. Kristan nam je na fakulteti dejal, da z žganjem v nahrbtniku izpit ne bo opravljen. (smeh, op.p.). Vsekakor nikoli ne manjka rezervno in pa toplo oblačilo.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu kratek postanek in uživanje v občutku »biti nad nečem«. Ob povratku v dolino pa osvežitev s hladnim pivom.
S kom ste najraje v hribih?
Včasih sem šel zelo rad sam. Zdaj z ženo. To so večinoma lahkotnejše ture, za tiste težje pa mi zmanjkuje časa.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Slabega vremena.
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Nisem (pre)glasen. V hribih potrebujem mir. Na poti sem rad sam s seboj, z naravo in prijatelji. Tudi od ostalih pohodnikov pričakujem to korektnost.
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Za popolno doživetje predvsem ne sme biti prevelike gneče. Lepo je, ko srečaš kakšnega planinca, še lepše pa je uzreti avtohtono žival iz sredogorja. Če sem na koncu ture ravno prav prijetno utrujen je dan popoln.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Pod Poncami.
Vaš (najljubši) planinski moto?
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!
