Planica je precej več kot le snežena kraljica!
28 september • Dogodki
Zaključna srečanja največje planinske družbeno odgovorne akcije v Sloveniji so prvih enajst sezon potekala v lokalnem okolju pivovarne iz Laškega, letos pa smo finale iz lokalnega umestili v nacionalno ali še bolje rečeno internacionalno okolje. V Planico. Prvič nas je gostil Nordijski center Planica.
Zaključna srečanja največje planinske družbeno odgovorne akcije v Sloveniji so prvih enajst sezon potekala v lokalnem okolju pivovarne iz Laškega, ki je z blagovno znamko Laško gonilo in srce akcije. Ob Domu na Šmohorju. Tudi dvanajsto sezono smo se »gremovhribovci« ustavili na tem legendarnem vrhu nad Laškim, zaključno prireditev pa smo iz lokalnega umestili v nacionalno ali še bolje rečeno internacionalno okolje. V Planico. Prvič nas je gostil Nordijski center Planica.
»Pivovarna Laško s projektom Gremo v hribe že dolga leta opravlja eno zares, za širšo družbo, zelo koristno zadevo. Zakaj? Najširšo populacijo na lep način dobesedno prisili v tedensko gibanje, vadbo v naravi. Tudi moto našega centra je, da vse tiste, ki pridejo v Planico, na nek način spremenimo v športnike. Torej je to eden od naših številnih skupnih imenovalcev,« pravi Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica s katerim smo se pogovarjali dober teden dni po našem zaključnem srečanju sezone v Zgornjesavski dolini. »Pohod od Mojstrane do Planice in pa krajši različici iz Gozd Martuljka in Kranjske Gore, ki ste jih pripravili tokrat, so res dober izbor. Vsak najde zase primerno razdaljo. Tudi novinci v pohodniških čevljih, ki jih tako socializirate in uvedete v ta svet na zanje primerni trasi. Upam, da bomo še dolga leta dobro sodelovali, letošnji uvod je vsekakor zadetek v polno,« je prepričan vodja in »oče« centra, ki nam iz rokava mimogrede »strese« še nekaj komplimentov in tudi odličnih idej za nadgradnjo projekta. To nam daje še dodatno potrditev, da smo na pravi poti in gremo dobesedno (skupaj) naprej …
Gospod Jelko, hvala za vse komplimente in ideje. Tudi naši pohodniki so se na poti po kranjskogorski občini do Planice in nato v Nordijskem centru odlično počutili. Mnogi so Planico prvič doživeli drugače, ne kot smučarsko-skakalni navijači in so tako videli kaj vse še lahko ponudi.
Super. Potem smo skupaj dosegli cilj. Naš je vsekakor, da se gost v Planico in naš center vrača, saj z okolico ponujamo toliko doživetij v vseh letnih časih, da se je vredno vrniti in vračati. Seveda pa Planica še vedno, tako doma kot v tujini, najbolj prepoznavna ostaja po tekmovanjih v smučarskih skokih in predvsem marčevskih poletih.
Te dni ste z otvoritvijo odštevalnika do nordijskega svetovnega prvenstva 2023 simbolično začeli novo obdobje, ki bo Planico še bolj utrdilo kot blagovno znamko, ne samo na domačem pač pa tudi na tujih trgih.
Drži. Za nas, Nordijski center, je to prvenstvo kar lep izziv. Ne bom rekel, da je za nas naloga, kakovostno pripraviti vse objekte in proge, težka. Ampak vsekakor je odgovorna in zahtevna, ki pa smo ji lahko in ji bomo kos. Če bo narava radodarna s snegom, bo za nas vsekakor precej lažje. Poleg skakalnic bomo namreč za prvenstvo morali pripraviti še 7,5 kilometrski smučarsko-tekaški krog znotraj centra in pa tekaško progo do mejnega prehoda z Italijo. Če bo trasa pri Mednarodni smučarski zvezi potrjena, se bo namreč 30 kilometrski ženski in 50 kilometrski moški smučarsko-tekaški maraton pričel v italijanskem Trbižu, cilj pa bo pri nas. Tudi ta novost na prvenstvih, sodelovanje dveh sosednjih držav pri maratonskem spektaklu, utegne biti zelo zanimiva za gledalce. Ta maraton in vse ostale tekme smučarskih tekačev, nordijskih kombinatorcev in skakalcev bodo velik izziv za našo celotno ekipo, ki pripravlja prizorišča.
Najmanj dva tedna bomo morali biti v »super formi«. Ratrakisti, pa ostali delavci na skakalnicah in progah ter ob njih. V prihajajoči sezoni bomo na svetovnih pokalih in ostalih tekmovanjih preigrali vse možne scenarije priprave prizorišč. Naše reakcije na temperaturne in ostale pogoje na terenu v danem trenutku bodo torej načrtovane. Znamo pa tudi, če je potrebno, improvizirati. Skratka, naša celotna ekipa je usposobljena in dobro pripravljena. Če se malce pošalim, kondicijo nabiramo tudi s hojo v hribe. Dejansko jo bomo potrebovali. Vsekakor pa bomo morali usposobiti dovolj ljudi, da bodo vsi lahko krmarili med naporno 100% osredotočenostjo na terenu in pa seveda še kako pomembnim počitkom. Le tako bodo zadovoljni športniki in posledično vsi ostali. Tudi gledalci, domači in tuji, za katere upamo, da se bodo po prvenstvu še vračali v Planico in pa našo regijo.
Kdo sploh je tipični gost Planice in Nordijskega centra?
Sam Planico z okolico uvrščam med »naj« slovenske turistične produkte. Torej je po mojem mnenju vsaj enakovredna slovenskemu Primorju, Bledu, Pohorju, Lipici, Posočju, Ljubljani, če navedem zgolj nekatere bisere našega turizma. Dejstvo je, da smo Slovenci na Planico ponosni, tako kot recimo na Triglav. Gre za neko točko, ki jo Slovenec želi prej ali slej predstaviti prijatelju iz tujine, otrokom, poslovnemu partnerju. Pravzaprav ti gostje, ki pripeljejo »novince« večkrat opravljajo nalogo »turističnega vodnika«, ko čustveno razlagajo svojo lastno zgodbo povezano s Planico. V Planico se torej vračajo in jo želijo »deliti« s tistimi, ki jih cenijo oziroma jih imajo radi.
Vračajo se tudi zato, ker v enem dnevu ni mogoče doživeti vse, kar okolica in center nudi.
Drži. Planico je potrebno užiti »po kapljicah«. V različnih obdobjih leta. Kdor pride v Planico, tako kot vaši pohodniki, peš, vso prečudovito naravo seveda lahko užije brezplačno. Mi pa ponujamo številna doživetja s katerimi se polepša in popestri dan. Zelo aktivno dan pri nas lahko preživijo tudi tisti, ki pridejo z avtomobilom. Glavna poletna atrakcija je zipline, spust po jeklenici nad letalnico, ki je bil zelo dobro obiskan na dan vašega dogodka. Praktično vsak obiskovalec Planice si želi tudi na vrh velikanke. Peš ali s sedežnico. Potem je tu še disco golf park, pa možnost letenja v vetrovniku, obisk muzeja in tako naprej. Tudi savnanje in masaže si lahko privoščite. Gostimo tudi najrazličnejša poslovna srečanja, pa teambuildinge. Pri nas pač ni dolgčas!
Praktično 365 dni na leto se lahko tudi teče na smučeh in začuti sneg ter zimo …
Pozimi v naravnem okolju, center in okolica so, če je zima prava, prepleteni z odlično vzdrževanimi progami. Od pomladi do pozne jeseni pa tudi v našem snežnem tunelu, kjer je stalna temperatura -2 °C. Zimske razmere sredi vročega poletja so svojevrstna atrakcija. Tako za rekreativne smučarske tekače, kot tudi otroke. Njihovo navdušenje ob vstopu v tunel, ko je zunaj krepko prek 30°C, je nepopisno. Seveda pa se v tunelu izvajajo tudi resni tekaški treningi. V tem trenutku je v tunelu ekipa francoskih tekačev, pa nekaj rekreativcev, med drugimi redni gost z avstrijske Koroške. V tunelu se poleti igra tudi curling. Na skakalnicah s plastično maso pa so v glavni vlogi seveda profesionalci. Klubi in reprezentance, danes so tu, slišite, Italijani …
Imajo športniki in običajni gostje pri vas tudi možnost namestitve ali je potrebno prenočišče iskati v Ratečah, Kranjski Gori?
Imamo tako imenovani šport hotel, kjer so dobrodošli tako profesionalni športniki in klubi kot tudi individualni gostje. Hotel ima telovadnico, fitnes in višinske sobe ter kakovostno športno samopostrežno prehrano. Pred odhodom na letošnji francoski Tour je bil naš gost tudi Tadej Pogačar. Vsa ta infrastruktura, vključno z višinskimi sobami, je na voljo prav vsakemu gostu. Če se kdo recimo odpravlja na vse bolj popularne turistične trekinge v Himalajo, Patagonijo oziroma res zelo visoko, lahko v naših sobah prej »preveri« kako se njegovo telo obnaša na ekstremni višini.
Poleg hotela so na voljo tudi postajališča za avtodome. Naš glavni adut, ki ga cenijo tisti pravi avtodomarji, je mir in tišina. Po 20. uri pri nas slišiš »travo rasti«. Poslušati naravo, na robu Triglavskega parka. Neprecenljivo, kajne?
Planica pa je lepo izhodišče tudi za vse bolj številne pohodnike.
Seveda. Za vse tipe pohodnikov. Družine z majhnimi otroki in tisti manj izkušeni jo iz Planice mahnejo v bližnji Tamar. Zelo priljubljen je tudi vzpon na Cipernik, za katerega boste po lažji označeni poti potrebovali nekaj več kot dve uri hoda. Za kaj več pa je seveda potrebno biti izkušen in opremljen, priporočeno je spremstvo vodnika. Izza skakalnic proti Tamarju vodi tudi neoznačena »jagrska pot«, kjer so včasih hodili graničarji. Na tej neoznačeni poti pohodnik seveda potrebuje spremstvo vodnika. Pozimi so v Planici redni gostje zahtevni, izkušeni turni smučarji. 365 dni na leto smo torej tudi planinska izhodiščna točka. Mnogi se ob koncu ture ustavijo pri nas, v centru.
Počasi res že diši po zimi, jutranje temperature pri vas so že nizke, le nekaj nad 5°C.
Diši, diši po zimi in s tem tudi po številnih tekmah, ki nas čakajo. V prihajajoči sezoni, od januarja dalje bomo med drugim gostili svetovne pokale v smučarskem teku in nordijski kombinaciji, za piko na i pa seveda konec marca še klasika, praznik. To je seveda svetovni pokal na letalnici. Tudi tokrat bosta na sporedu dve posamični in ekipna tekma. Vabljeni!
(seznam športnih dogodkov v Planici najdete na tej povezavi, op.p.)
Vaš center povezujemo predvsem z vrhunskim športom in vse bolj tudi rekreacijo, a v naslednjih dneh se bo pri vas zgodilo še nekaj velikega, tokrat na področju znanosti. Zagnali boste »človeško centrifugo«!
Res je. Dvajset let uspešnega dela raziskovalcev Instituta »Jožef Stefan« na področju vesoljske fiziologije in medicine se te dni zaokrožuje, v Nordijskem centru bomo ta petek (1.10.2020, op.p.) slovesno zagnali “človeško centrifugo”. Slovenija bo tako poleg Nemčije in Francije postala ena od treh držav članic Evropske vesoljske agencije ESA z laboratorijem za izvajanje biomedicinskih raziskav, ki so pomembne tako za vesoljske odprave kot tudi za ljudi na Zemlji, saj bo raziskovalni program prispeval k ugotovitvam, pomembnim za pljučne in srčne bolnike, ljudi z osteoporozo, čezmerno telesno težo in podobno. Na petkovem slovesnem dogodku bo poleg predstavnikov našega Nordijskega centra in Instituta Jožefa Štefana prisoten tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter generalni direktor Evropske vesoljske agencije ESA.
