V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakorkoli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. Tiste, ki po turi radi spijejo Laško. Tiste, katerih karakter sooblikuje preživljanje časa v hribih in gorah.
ANDREJ FLERIN
58-letnik je ena izmed legend gibanja Gremo v hribe, saj je z nami že dobro desetletje. Prvič smo se srečali na Planini nad Vrhniko, v drugi sezoni naše akcije, ki podpira in spodbuja aktivno in zdravo življenje ter deluje za dober namen. Po srečanju na hišni gori Vrhničanov je Andrej z ženo Mojco eden izmed najbolj aktivnih Zlatorogovih pohodnikov. Tudi pred našo dvanajsto sezono je v odlični formi. Lani je osvojil 208 vrhov. Konec marca smo z njim osvajali Polhograjske Dolomite. Med lepo krožno turo nam je zaupal številne zanimive anekdote z naših preteklih druženj. Veseli pa se predvsem tistih, ki šele prihajajo. »Komaj čakam, da se znova srečamo in tako ali drugače nadaljujemo s tradicijo. Za zdravo življenje in dober namen!« se nadeja Andrej, ki ga letos med drugim čaka tudi jubilejni, deseti vzpon na Triglav.
Dihanje svežega zraka je …
…najlepša nagrada ob osvajanju vrhov.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Jesen. Ker se narava umirja. Ni vročine, ni meglic. Vzdušje je tisto pravo, le krajši dnevi mi ne prijajo.
2
Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?
Na strme skale. Na goro kot simbol slovenskega naroda. Na vrhu sem bil že devetkrat. Letos me torej čaka jubilejni deseti vzpon, morda celo enajsti. Vsako leto se na vrh namreč povzpnem vsaj enkrat. Prvič sem bil na Triglavu nekaj po dopolnjenem dvajsetem letu in nato vnovič šele po »abrahamu«. Ob pripravah za drugi vzpon na Triglav sem se pravzaprav »vrnil« k višjim goram in tudi visokogorju. Ob krožnih turah v sredogorju so mi ti vzponi najbolj ljubi.
Se spominjate svoje prve ture?
Kamniško sedlo. Popoldanski vzpon. Vročina. Fizično nisem bil dovolj dobro pripravljen za turo, tako da je nimam v lepem spominu. Lepa izkušnja, ki mi je dala misliti. Dandanes težav s pohodniško kondicijo nimam, nikoli več si ne ponavljam tistega »kako daleč je še do vrha«. Uživam v poti. Izkoristim tistih nekaj ur ali dan. Sam ali še raje v družbi.
Kateri je vaš najljubši slovenski planinski cilj?
Kamniško-Savinjsko Alpe. Najljubši sta mi Skuta in pa Ojstrica.
Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?
Koča na Dobrči oziroma pod Dobrčo, saj se ne na nahaja povsem na vrhu. Tam smo bili z družbo vedno lepo sprejeti. Tudi sicer, tako v sredogorju kot visokogorju nimam slabih izkušenj. Na Kamniškem sedlu in Okrešlju, na primer, sem se vedno dobro počutil.
Nepozabna so tudi vsa poletna »smučanja« ob kočah v okviru dogodkov Gremo v hribe. Super usklajena ekipa smo bili.
Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?
Vsa potrebna oprema glede na izbrano turo in pa predvsem dovolj tekočine. Za rezervo vedno tudi kakšna energijska ploščica. Pa prav posebna prisrčnica me tudi spremlja na poti in pa seveda planinske knjižice v katerih zbiram žige osvojenih vrhov. Slednje beležim tudi s telefonom, uporabljam mobilno aplikacijo Planinc. Za podrobnejše statistične podatke o turah pa uporabljam pametno GPS športno uro.
Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?
Na vrhu se naužijem razgledov in svežega zraka. Če je v bližini koča, se vedno oglasim. Po zaključeni turi pa mi prija hladno pivo v dobri družbi.
S kom ste najraje v hribih?
Predvsem sem rad v hribih. Sam ali še raje v dobri družbi. Nikogar še nisem odklonil. Zadnje čase veliko hodim s sinom, nižje vrhove pa osvajava z ženo.
Vas je v hribih kdaj strah in česa?
Ko udari strela. Na leto v Sloveniji v povprečju menda zabeležijo kar šestdeset tisoč udarov strel.
Česa v hribih nikoli ne počnete?
Ne obnašam se neodgovorno. Do sebe in do drugih. Preseneča me, ko tu pa tam še vedno opazim koga, ki brca kamenje na poti, kar je lahko zelo nevarno
Kaj je za vas popoln dan in kako izgleda?
Popoln dan se prebuja v hribih. Torej, zelo zgodaj vstanem in osvojim vrh. Ko se vrnem, sem povsem pomirjen. Popoln dan. Upam, da jih bo še veliko. Čez dve leti odhajam v »penzijo«, takrat bo zagotovo še več priložnosti za (po)polna hribovska doživetja.
Katera je vaša najljubša planinska pesem ali pesem, ki vas spominja na hribe?
Tri planike.
Rastejo v strmi gori
bele planike tri.
Zanje vedo le orli,
rosa umiva jih.
Šel bom v goro, planike nabral
in jih prinesel v dolino nazaj,
Tri bele cvetke, troje oči,
vsaka za lep spomin ...
Vaš (najljubši) planinski moto?
Kjer je volja, je tudi pot!
