Z Rokom in Marleyem na Šmohor
14 december • Dogodki
Vedno znova se vrača(ta). Pa naj bo trening, regeneracijski pohod ali pa nedeljsko družinsko kosilo. Gremo na Šmohor!
Letošnje poletje smo se na dogodkih Gremo v hribe družili s številnimi vrhunskimi športnicami in športniki iz Zlatorogove družine. Med drugimi tudi s smučarskimi skakalkami in skakalci pa biatlonkami in biatlonci ter rokometaši in košarkarji. Pa seveda z deskarjem Rokom Margučem, ki je že več kot desetletje ponosni ambasador našega gibanja. Medtem ko so se rokometaši in košarkarji že kmalu po našem zaključnem druženju v Planici preselili v dvorane, so športniki, ki tekmujejo pod belimi vrhovi še pilili formo pred uvodom v olimpijsko sezono. 35-letni trikratni olimpijec je največ časa preživel v Švici in Avstriji. Prav vsak jesenski povratek v domače Laško je izkoristil tudi za skok na njemu ljubi Šmohor.
Največkrat je podaljšal še do Maliča. Pa do Mrzlice in tudi Kopitnika, če je jezdil gorsko kolo. »Prijetno s koristnim pač. Užitek na ne preveč obljudenih točkah nad mojim Laškim in pa hkrati dober trening,« se nasmeji Rok. Na lep jesenski dan smo se ujeli, kje drugje pa, na Šmohorju. Tokrat ni bil čas za trening, pač pa za regeneracijski vzpon in kosilo v tamkajšnjem planinskem domu. Najuspešnejši slovenski deskar na svetovnih prvenstvih (v domači vitrini ima zlato, srebro in dva brona) je v družbi borderskega ovčarja Marleya užival v razgledu na vrhove Posavskega hribovja. Umaknemo se do nekaj minut oddaljene cerkvice sv. Mohorja in se zasidramo pri mogočnih, starodavnih šmohorskih lipah. No, le Marley je nadaljeval z uživaškim kroženjem …
Neumoren je?
Bordercollie pač. Živahen in aktiven. Potrebuje večurno dnevno aktivnost v obliki teka in iger. Idealen sopotnik za športnike. Povabilo za počitek pod lipami* bo zavrnil. Ležanje z možgani na off zanj ni smisel življenja, prav nasprotno. (smeh, op.p.)
*tri starodavne šmohorske lipe po starosti segajo v pozni srednji vek. So simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi družijo. Ob izmeri leta 2001 so v prsni višini merile 718 cm, 680 cm in 625 cm.
Tudi vi poleti in jeseni nimate ravno veliko časa za poležavanje na plaži.
Res je. Moje pisarne v tem obdobju so visoko, pod belimi vrhovi, na evropskih ledenikih. Zermatt, Kaunertal in Pitztalski ledenik. Ta trojček je bil tudi letos moj drugi dom. Pogoji letos so bili odlični, brez ledeniških treningov našega športa ni. Tudi zato je prav zaskrbljujoče dejstvo, da ledeniki izginjajo in smo ena zadnjih generacij, ki ima privilegij trenirati na teh celoletnih smučiščih. Kulise povsod so čudovite, pod mogočnimi gorami tlakujemo pot do olimpijskih sanj …
Kje pa je najlepše?
Meni osebno v Švici. Morda tudi zato, ker sem tam pred šestnajstimi leti osvojil naslov mladinskega svetovnega podprvaka, kar je bila neke vrste vstopnica v svet profesionalnega športa. Trening s pogledom na Matterhorn. Monte Roso in Mont Blanc je nekaj najlepšega. Zaenkrat te gore samo občudujem, osvojil pa jih še nisem.
Evropske Alpe torej dobro poznate, saj je večina prizorišč vaših tekem na tem področju.
Tako je. Italijanski Dolomiti so naša klasična decembrska postojanka, že tradicionalno sledijo tekme v Avstriji in Švici. Deskal pa sem tudi že v Severni Ameriki, Južni Koreji, pa na Japonskem in v Rusiji, na južnem Uralu. V Abzakovu in Banojah nas vedno pričaka mraz in zima, prava zimska pravljica. Ampak v primerjavi z našimi Alpami, so to le grički. Smučišča nad jezerom Banoje v ruski republiki Baškortostan so tako na nižji nadmorski višini kot Šmohor. Je pa tam najgloblje rusko jezero, ki ga imamo priložnost občudovati s tekmovališča.
Kaj pa Kitajska?
Tam pa še nisem deskal. Olimpijsko generalko februarja 2019 sem zaradi poškodbe izpustil. Vsekakor pa ne nameravam manjkati to zimo. 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, bomo deskarji nastopili v paralelnem veleslalomu. Po kanadskem Vancouvru, ruskem Sočiju in korejskem Pjongčangu sem že četrtič na olimpijski misiji. Držite pesti! (Rok je bil najvišje leta februarja 2014, ko je v ruskem Sočiju prideskal na 5. mesto, op.)
Vsekakor. Gremo Rok! Spomladi pa se znova srečamo pod šmohorskimi lipami, da boste z nami delili olimpijske vtise.
Dogovorjeno. Še prej pa vas vabim na Roglo, kjer bo 5. marca na sporedu tekma svetovnega pokala. Ogled tekme na Jasi lahko združite z obiskom zreškega Pohorja. Vabljeni!
Z Rokom in Marleyem se počasi premaknemo proti planinskemu domu, kjer je bilo na lep jesenski dan prav pestro. Na tradicionalnem športnem dnevu so bili namreč učenci ene izmed osnovnih šol izpod Šmohorja. Rok je najprej poklepetal s profesorjem športne vzgoje, Petrom Kavčičem (športni javnosti znan kot komentator atletskih in smučarsko-skakalnih tekem na RTV Slovenija v tandemu z legendarnim Andrejem Staretom), nato pa so priložnost za srečanje z olimpijcem in ambasadorjem našega projekta zgrabili mladi. Podpisovanje avtogramov, pa selfiji! »Ne pozabite na hashtag #gremovhribe,« je osnovnošolcem namignil Rok in se nato odpravil na zasluženo kosilo ob katerem nam je zaupal tudi »najljubše«. Da, tudi na Triglavu je Rok že bil. Že kot otrok …
Medtem je Rok že začel olimpijsko sezono v Rusiji. Misijo Peking ta teden nadaljuje v zasneženih Dolomitih. Prepričani smo, da bodo zanj pesti držali tudi mladi osnovnošolci in pa oskrbnica doma Breda Lorger, ki vas vabi na zasneženi Šmohor. Planinski dom je odprt šest dni v tednu, le ob ponedeljkih so na zasluženem počitku.
