Doživite planinsko izkušnjo v prvem igrificiranem muzeju na svetu

Pred  našim sobotnim dogodkom smo se v, z jesenskim soncem obsijani Mojstrani, pogovarjali z Ireno Lačen Benedičič, direktorico Slovenskega planinskega muzeja, ki nam je namignila, da bi njena ekipa obratovalni čas muzeja v soboto utegnila celo podaljšati. »Če bo le dovolj zanimanja pohodnikov, brez problema!« zagotavlja Benedičič Lačnova. Torej, od 14. ure dalje vsi pohodniki pred muzejem prevzamete našo nagrado za opravljen zaključni pohod (plato pločevink Laško Zlatorog 0,0 ali Laško Malt), nato pa ste vabljeni še na super doživetje v muzej. »Pri nas se mamo fajn, ja!« vabi Irena.

Kako bi kratko in jedrnato muzej predstavili nekomu, ki ga še ne pozna in ima sicer morda celo zadržek do obiskovanja muzejev?

Dejstvo je, da smo ljudje zelo različni. Nekateri gredo radi v hribe, težko pa bi jih prepričali v obisk muzeja, čeprav s hribovsko vsebino. Slovenski planinski muzej pa je v tem smislu prav poseben, unikaten. Namenjen je praktično vsem. Prepričana sem, da bodo naš muzej navdušeni zapustili tudi tisti posamezniki, ki sicer ne zahajajo radi v muzeje. Tako najmlajšim kot tudi starejšim pohodnikom in ostalim ljubiteljem hribov zagotavljamo nepozabno izkušnjo. Obiskovalec je v vlogi pohodnika tudi v muzeju. Raziskuje. Izbere lažjo, težjo ali zahtevno planinsko pot in spoznava zgodovino planinstva ter hkrati dobi aktualne napotke za varno gibanje v gorah. Izve tudi vse o našem največjem, Triglavskem ledeniku. Kakšen je bil včasih, koliko ga še imamo in kaj vpliva na to, da se spreminja. Sreča tudi repliko Aljaževega stolpa. In še bi lahko naštevala. V muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Skratka, z raznolikimi predstavljenimi temami vabimo v našo družbo še tako zahtevne obiskovalce. Predlagam, da pred obiskom pokukate tudi na našo spletno stran.

Muzej ima torej kar nekaj adutov. Pa tisti glavni? Kaj najbolj privlači obiskovalce?

Že sam sprehod skozi stalno razstavo in hkratno reševanje nalog obiskovalce navduši. Naj dodam, da so za uspešno rešene naloge vsi tudi nagrajeni in sicer s spominskim magnetkom. Vedno znova navdušijo tudi pustolovščine kot so »Triglavski izziv«, »Pobeg v bivak« in pa virtualna doživetja. Letos je še posebej popularen »Vzpon na Triglav«. Željo, vsaj enkrat v življenju stati na vrhu našega očaka, lahko uresničimo vsakomur, pa čeprav le v navidezni resničnosti.

Poleg stalne razstave so obiskovalcem vseskozi na voljo tudi občasne muzejske, likovne, arhitekturne in fotografske razstave, ki prikazujejo različne vidike kulturne in naravne dediščine gorskih območij. Ta hip aktualne so …

Prva je »Deset sidrišč slovenskega alpinizma«. Gre za muzejsko razstavo, ki smo jo pripravili ob deseti obletnici muzeja, ko smo izpostavili deset sidrišč - slovenskih alpinističnih presežkov, ki so nas ponesli v svetovni vrh. Ni slučaj, da imamo Slovenci toliko (kar devet!) imetnikov prestižne nagrade zlati cepin. Predvsem tuji gostje muzeja z alpinističnim predznanjem Slovenijo poznajo tudi in predvsem po naših alpinistih in športnikih. Naj ob tej priložnosti dodam, da je v muzeju razstavljena tudi pikčasta majica, ki jo je Tadej Pogačar na sloviti Dirki po Franciji lani osvojil kot najboljši kolesar na gorskih ciljih.

Gostimo tudi razstavo Alpske konvencije* o gradnji v Alpah na kateri so predstavljeni najnovejši primeri dobrih praks. Izpostavila bi še fotografsko razstavo na panojih pred muzejem. Gre za izbrane fotografije naših obiskovalcev in sicer na temo Triglava. Razstavo smo odprli ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije. S takšnimi projekti aktivno vključujemo tudi obiskovalce muzeja in druge zunanje javnosti.

*Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba za zaščito in trajnostni razvoj celotnega gorskega območja. Sklenile so jo Avstrija, Francija, Italija, Lichtenstein, Monako, Nemčija, Švica, EU in Slovenija.

Ste pa več kot »le« muzej, pri vas obiskovalci Mojstrane dobijo tudi vse informacije o pohodništvu, gorništvu in drugih turističnih programih.

Drži. V naših prostorih je tudi Turistično informativni center Mojstrana, smo pa tudi informativna točka Triglavskega narodnega parka in Alpske konvencije. Obiskovalci pri nas lahko dobijo aktualne informacije o vremenskih razmerah v hribih, pa odprtosti planinskih koč in domov, stanju planinskih poti, pa tudi o lokalni gostinski ponudbi in možnostih za nastanitev. Pri nas si lahko izposodijo električno ali klasično gorsko kolo, pa osnovni gorniški komplet (čelada, plezalni pas, samovarovalni sistem). V naši bližini (ostenje Granščice) sta namreč dve atraktivni, vse bolj popularni ferati. Večina se ustavi tudi v simpatični trgovinici. Poleg spominkov so na voljo tudi vodniki, zemljevidi, privoščite pa si lahko tudi kavico in osvežilno pijačo. Naj dodam še, da se pri nas lahko unovčijo tudi aktualni turistični boni.

Sodelujete pa tudi s Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Sodelujemo, PZS podpira naš program razstav. Tako s PZS kot s Triglavskim narodnim parkom (TNP) pa snujemo in izvajamo tudi tako imenovane  pedagoško-andragoške programe. Počitniške delavnice za otroke in pa zelo odmevne muzejske večere. Zadnje leto smo jih nekaj zaradi vsem znanih korona omejitev preselili na splet. Tudi sicer smo se zelo dobro prilagodili novi realnosti, ogromno naših vsebin je na voljo tudi na spletu.

Vseeno pa je izkušnja »v živo« tista, ki največ šteje …

Vsekakor. Pri nas se imamo »fajn«. Čas v muzeju hitro mine, stereotipne predstave o dolgočasnih muzejih tudi pri nas padajo. Uživajo tako otroci kot odrasli, posamezniki in skupine. Del muzeja je prilagojen tudi za slepe in slabovidne.

Ko govorim o dogodkih »v živo« seveda ne morem mimo odličnega sodelovanja s Planinskim društvom Dovje Mojstrana, Gorsko reševalno službo Mojstrana, domačimi društvi in prostovoljci s katerimi soustvarjamo večje in odmevnejše dogodke. Pred korona dobo jih je bilo seveda precej več.

S poletno sezono ste zadovoljni?

Obisk je bil zelo dober. Sploh julija, ki je bil drugi najuspešnejši mesec v zgodovini muzeja (ta je lani praznoval desetletnico, op.p.). Največji delež letos predstavljajo domači obiskovalci. Julija smo zabeležili nekaj več kot 28 % tujcev, v avgustu pa  le 8,5 %. Od tega kar 35% Nemcev, poleg Čehov, Nizozemcev, Madžarov, Poljakov in v avgustu tudi skoraj 13% Italijanov. Slednjih je letos manj kot pretekla leta. Vse več je tudi organiziranih skupin s podjetij (teambulidingi), pa zaključenih manjših družb (praznovanja, …).

Napoved za jesen in konec leta?

Upam, da bodo razmere dovoljevale delo in bomo lahko nadaljevali v poletnem tempu. Na jesen se vračajo muzejski večeri. Z našimi razstavami že gostujemo in bomo še naprej gostovali tudi v tujini. Razstava ob 40 obletnici odprave v južno steno Lotseja trenutno gostuje na avstrijskem Koroškem, v Železni Kapli. Razstavo »Korajža je ženskega spola« o slovenskih alpinistkah pa 8. oktobra odpiramo v Beneški palači v Naborjetu. Gre za občino v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini. Vsekakor pa bomo tudi letos postavili alpsko adventno tržnico, kjer se bomo osredotočili na kulinariko. V sodelovanju s planinskimi kočami bomo ponujali tipične jedi posameznih koč. Obeležili bomo tudi mednarodni dan gora (11. december). Oba dogodka podpira tudi Alpska konvencija.  Če bo zima prava, bomo v sodelovanju z domačini povezali obisk jaslic v ledu (v soteski Mlačca) z obiskom muzeja. Dogajanje bo torej pestro. Vabljeni, da se na naši spletni strani prijavite na e-novice, pa boste o vsem naštetem in še čem pravočasno obveščeni.

Muzej je lani praznoval desetletnico, načrti za novo desetletje?

Druga dekada bo vsekakor zanimiva. Posvečali se bomo digitalizaciji gradiva. Želimo si, da se material, ki ga imajo alpinisti, planinci, kolesarji in je pomemben del naše kulturne dediščine ne porazgubi, pač pa se hrani pri nas. Želimo si tudi več prostora. Naš ustanovitelj, občina Kranjska Gora, se tega zaveda in prepričana sem, da nam bodo zagotovili pogoje za ustrezno delovanje. Na leto imamo namreč prek 60 000 obiskovalcev, kar ni malo.

Najbolj znani obiskovalec ali pa gost muzeja?

Meni osebno je najbolj všeč, ko se oglasijo bivši ali aktualni  vrhunski alpinisti. Z njihovih pripovedi namreč veje neverjetna energija in pristno tovarištvo, ki ga vse redkeje srečujemo. Lani nas je obiskal tudi predsednik Pahor in nam podelil častni znak predsednika za ohranjanje dediščine, ki jo hranimo v muzeju. Ta petek pa bomo prejeli še eno prestižno nagrado. Slovensko muzejsko društvo vsako leto podeljuje Valvasorjeva odličja za presežke na področju muzealstva in Natalija Štular ter Saša Mesec bosta za razstavo Deset sidrišč slovenskega alpinizma v Velenju prejeli Valvasorjev nagelj.