Deskar na snegu, ki v hribih uživa tudi poleti

Slovenske vrhove skupaj osvajamo že deset let. Dobro smo se spoznali in vemo, da ste iskreno zaljubljeni v hribe.

Drži. In ta ljubezen ter povezanost s hribi je iz leta v leto močnejša. Med glavnimi ˝krivci˝ za vzpostavitev tega odnosa je zagotovo projekt Gremo v hribe. Vsi vemo, da je Slovenija polna lepih kotičkov in sam sem jih veliko obiskal prav zaradi sodelovanja pri tem projektu. Nabralo se jih je kar precej. Tako vzponov kot lepih spominov. Če kdo potrebuje namig za lep družinski izlet ali pa intenzivnejši trening na svežem zraku, sem pravi naslov.

Tudi to, zelo specifično pomlad, ste pravzaprav preživeli kar v hribih?

Po predčasno končani sezoni deskarskega svetovnega pokala sem se z družino umaknil na vikend pod Lisco. Gre za zelo hribovito področje v občini Laško, ki meji na Sevnico. Obdobje karantene smo preživeli zares aktivno. Ob zadnji pošiljki snega smo si lahko privoščili celo nekaj sankanja. Sam sem maksimalno izkoristil ˝fitnes v naravi˝, tako da sem brez problemov vzdrževal dobro kondicijsko pripravljenost. Nad dolgimi pohodi je bil navdušen tudi moj pasji prijatelj, border collie Marley. Oba dnevno potrebujeva veliko gibanja in aktivnosti, sva v odlični hribovski kondiciji (smeh, op.p.).

Nedavni dopust na Pagu torej ni skrhal forme?

Kje pa. Nisem poležaval na plaži z Marleyem na straži. No, tudi to, ampak ker je šport moja strast in hkrati služba, sem bil seveda še kako aktiven. Žal ni prav nič pihalo, tako da kajtal nisem. Večinoma sem treniral na kolesu. Pag je za to idealen, peš pa v hrib raje zagrizem doma. Roglo imam v malem prstu tudi poleti, z Laškega rad skočim na Šmohor in še bi lahko našteval …

Vaše Laško bi v teh dneh pokalo po šivih. Vrhunec poletja s priljubljenim festivalom Pivo in cvetje pa letos iz vsem znanih razlogov odpade.

Res je. Žal, ampak takšna so dejstva, varnost udeležencev je na prvem mestu. Kot pravijo organizatorji, ˝varno je legendarno˝. Prepričan sem, da bo naslednje leto še toliko bolj pestro in bomo znova lahko uživali v raznolikem programu. Sam sem se kot domačin vedno najbolj veselil prvega dne festivala, ko smo se ob dobri hrani in pijači srečali s prijatelji in znanci. Kot član Laške pihalne godbe (Rok igra saksofon, op.p.) sem bil na festivalu večkrat tudi v aktivni vlogi. Prijetne spomine imam na to obdobje, že več kot deset let je minilo od mojega zadnjega nastopa na dnevni paradi v okviru festivala.

Vseeno pa bo v Laškem, okoliščinam primerno, zanimivo tudi letos?
Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško s partnerji ni stal križem rok. Mesto je že nekaj dni lepo okrašeno. Potep po ocvetličenem mestu je prav prijeten. Od danes pa do sobote se domačini in obiskovalci v Turističnem centru in Muzeju Laško lahko vpišemo tudi v veliko knjigo Laščanov, menda vsakogar čaka prav prijetno presenečenje. Tudi razstava na temo skrivnosti varjenja piva skozi čas, otvoritev v muzeju bo danes ob 17. uri, bo zagotovo zanimiva. Moj namig za izlet v naslednjih dneh je torej Laško, priporočam!

Slovenci kot športno aktiven narod izlete vedno radi popestrimo s kančkom športa in rekreacije. Priporočilo za skok na kakšen okoliški hrib? Z izhodiščem v Laškem, seveda.

Vsekakor, dovolj jih imam na zalogi. Možnosti je veliko. Za tiste, ki se želijo nekoliko bolj preznojiti, priporočam mojo priljubljeno točko, Šmohor. Slabi dve uri hoda, čudovit razgled je zagotovljen! Vsi, ki boste na nekaj več kot 700 metrov nad morjem visok hrib, peš ali s kolesom, zagrizli to soboto, tam utegnete srečati tudi celjske rokometaše, pa še nekaj presenečenj se vam obeta. Z obiskom vrha boste naredili nekaj dobrega zase in tudi za dober namen.

Kam pa bi usmerili tiste, ki imajo malo manj časa, (še) niso v dobri formi ali pa imajo majhne otroke?

Hmm, Hum bo prava izbira. Do gradu Tabor se lahko pripeljete z avtomobilom, potem pa vas do vrha loči dobre pol ure hoda. Hum je za Laščane to, kar je na primer Šmarna gora za Ljubljančane ali pa Šmarjetna gora za Kranjčane.

Če kdo slučajno skrene s poti?

Brez skrbi. Poti so dobro označene, domačini prijazni. Tudi sam s pohodniki rad poklepetam in jim podam kakšno informacijo ali nasvet, če je potrebno. V soboto me na Humu ali Šmohorju ne bodo srečali, saj se odpravljam na Krim. Nova izkušnja, nov žig, nova kljukica na mojem hribovskem seznamu. Do tamkajšnje koče, medvedov se ne bojim (smeh, op.p), se bom namreč povzpel prvič. Tako bom odkljukal četrtega od osmih izpostavljenih vrhov sezone 2020. Nanos, Vogar, Mirna gora in Mariborska koča na Pohorju pa bodo ostali na moji ˝to do˝ listi. Tudi te nameravam odkljukati že letos.

So vrhovi, hribe in gore kdaj tema pogovorov tudi z deskarskimi kolegi in tekmeci iz tujine?

Pogosto. Mnogi, predvsem Srednjeevropejci so tesno povezani s hribi. Prvi, ki mi pade na misel, je legendarni, tekmovalno sicer že upokojeni Avstrijec, Sigi Grabner, ki je otroštvo preživel visoko v hribih avstrijske Koroške. Pravzaprav tako visoko, da se je na deskarske treninge na bližnje smučišče vozil navzdol (smeh, op.p.). Tudi letošnji zmagovalec svetovnega pokala, Italijan Roland Fischnaller, je doma visoko, v osrčju Dolomitov. Oba imata rada hribe: planinarita, plezata, Sigi se je po deskarski karieri lotil tudi trail gorskih tekov. Naj dodam še, da je večina tujih deskarjev navdušenih nad našimi gorami. V Slovenijo se večina pripelje skozi Karavanški predor, tako da na poti proti Zrečam in  Rogli (gostitelj tekme svetovnega pokala, op.p.) lahko občudujejo Karavanke in Julijske Alpe. Prav vse, brez izjeme, pa na Rogli začara sončni vzhod.

V soboto se torej vidimo na Krimu, kasneje vsaj še na štirih ˝Gremo v hribe˝ lokacijah. Kdaj pa znova odrinete na sneg?

Tako je. Sezono 2020 otvarjam na Krimu. Se vidimo! Sneg? Po pozno spomladanskem sklopu treningov na avstrijskih ledenikih, se na sneg znova selim konec avgusta. Če bo šlo vse po načrtih, bo to švicarski Zermatt.

Lepi kraji in hribi?

Zelo. Pravi švicarski biseri pod Matterhornom. Vedno znova se rad vračam, tam sem pred petnajstimi leti osvojil naslov mladinskega svetovnega podprvaka, kar je bila neke vrste zelena luč in vstopnica v svet deskarskega profesionalizma.