Najboljša telovadnica je »gmajna«!

»Zadržanost in kot ekstrem celo odpor do hoje v hribe. Ne, to ni zgolj posplošena predstava. Bo kar držalo. Del osnovnošolske populacije je zelo zadržan. Vzrok? Vse se začne doma. Če starši z otroki že od malega (z veseljem) hodijo v naravo, bodo tudi pri njih zanetili navdušenje za pohode, hribe. Ob pravem pristopu se z leti to samo nadgrajuje in stopnjuje. V nasprotnem primeru se iskrica pač ne prižge. Tako preprosto je to,« razloži Primož Černilec, profesor športne vzgoje na Osnovni šoli Šenčur in predsednik Planinskega društva Kranj.

Ampak, nikoli ni prepozno …

»Imamo pa zato ob prihodu otrok v osnovno šolo športni pedagogi v tem kontekstu še toliko večji izziv. Sam se ga lotevam z velikim veseljem. Otrokom s kolegi seveda predstavljamo različne možnosti za gibanje in ena od teh je gibanje v naravnem okolju. Hoja v hribe je najbolj naravna oblika gibanja. Pa tudi najcenejša in tako dostopna in primerna za vsakogar. Prava stvar, torej. Sam pravim, da je najboljša telovadnica prav »gmajna!« v smehu nadaljuje Primož. Ob ustreznem pristopu, pravi, ni večjih težav z motivacijo otrok. Ko v dejavnostih, v tem primeru pohodih, iskreno uživajo pedagogi in mentorji, je tako tudi pri otrocih. Seveda brez vzpodbujanja, pa po potrebi ustavljanja, ko zagrizejo v nekoliko bolj strm breg, ne gre. Pozitivna energija jim daje zagon, zato se otroci radi vračajo. »Ključna je izbira pravih tur in pa ustreznega tempa. Narava je hkrati ena velika učilnica, zato jo opazujemo, spoznavamo ter se hkrati povsem nezavedno in spontano tudi učimo. Na cilju uživamo. Otroci morajo imeti na vrhu občutek zmage. Kot bi zabili gol pri nogometu,« še dodaja naš sogovornik, ki mu je na svojo stran uspelo pridobiti ogromno osnovnošolcev. Planinski krožek na njihovi šoli je vse bolj popularen, planinskih izletov se redno udeležuje krepko prek sto osnovnošolskih otrok. Pa rekord? »256 otrok. Torej nam gre zelo dobro,« je ponosen Primož.

V Kranju s širšo okolico so na tem področju tudi sicer zelo uspešni. V Planinskem društvu, ki mu zadnje leto predseduje Primož, je mladinski odsek že tradicionalno zelo močan. Med drugim koordinirajo delo na dvanajstih osnovnih šolah in tako planinsko opismenjujejo kar najširšo bazo otrok. Naložba za prihodnost!

»Bolje, da jih zasvojimo z naravo, hribi in športom, kot pa da jih prepustimo (samo) elektronskim napravam,«  še pove Primož, ki ga veseli dejstvo, da večina tudi potem, ko zapusti osnovnošolske klopi, zaradi dobre izkušnje, ostaja povezana s hribi, naravo, športom. »Vsekakor ostajam optimist. Če bomo vsi skupaj še naprej delali tako srčno kot doslej, se nam za prihodnost ni potrebno prav nič bati. Tudi projekti kot je »Gremo v hribe« zelo pozitivno vplivajo na našo »sceno«, motivirajo posameznike in družine. Včasih se je lažje dvigniti z udobnega naslonjača, če veš, da te na cilju čaka pestro dogajanje in somišljeniki,«  pa našemu pohodniškemu projektu komplimente namenja Primož, ki je z nami delil tudi svoje »najljubše«.    

Res je. Kdaj začnemo letos? Kmalu. Dogajanje bo tudi v prihajajoči sezoni pestro. V kontekstu zgornjega zapisa ni odveč dodati še - družinam prijazno. Se vidimo v hribih!