Koča pri Jelenovem studencu
V pogorju Stojne, ki se dviga na jugozahodni strani Kočevskega polja, sredi male jase za Mestnim vrhom, stoji koča pri Jelenovem studencu. Koča je ime dobila po studencu, ki je v bližini in kjer voda nikoli ne usahne. V preteklosti je bilo tu zavetišče gozdnih delavcev, nato pa so ga preuredili v planinsko postojanko.
Nadmorska višina:
850 m
Območje:
Dolenjska
Izhodišče:
Kočevje (parkirišče na koncu Podgorske ulice)
Trajanje pohoda:
po Kalanovi poti 1 h (srednje zahtevna pot); po Grajski poti 1 h 15 min (nezahtevna pot)
Razgled
Od koče razgleda ni, saj jaso obdaja gozd. Lepi razgledi so iz bližnjih vrhov, kot so Mestni vrh, Livoldski vrh in Fridrihštajn. S teh vrhov je lep pogled na Kočevsko polje s Kočevjem, proti severozahodu na Kočevsko Malo goro in Kočevski Rog. Proti jugovzhodu in jugu pogled seže na obronke Stojne in naprej proti Gorskemu Kotarju, na Klek, vrhove Velike Kapele in Risnjak. Na jugozahodu so obsežni gozdovi Goteniške gore, nad katerimi se dviga Goteniški Snežnik. Na severu vidimo Malo goro nad Ribniškim poljem, ob dobri vidljivosti pa tudi Gorjance ter Zasavsko pogorje.
Dostop
Po magistralni cesti se mimo Velikih Lašč in Ribnice peljete do Kočevja. Ko prispete v Kočevje, se po glavni cesti (ali cesti, ki vodi skozi center) peljete dokler na levi ne zagledate poslopja banke NLB. Nasproti poslopja banke zavijete desno v Podgorsko ulico in se peljete do konca ulice, kjer boste pred seboj zagledali parkirišče. Od parkirišča se usmerite naravnost proti hribu, nakar prispete do usmerjevalnih tabel. Malce bolj zahtevna pot vas bo vodila po Kalanovi poti, nekoliko manj zahtevna pa je Grajska pot. Grajska pot je malce daljša, od parkirišča se odpravite mimo Dinosa, nato levo in naravnost v hrib (sledite markacijam). Poimenovana je po gradu Fridrihštajn, saj vas pot popelje do ruševin gradu. Kalanova pot pa je bolj strma in krajša. Od parkirišča naprej do Dinosa in nato po gozdni cesti desno v hrib (sledite markacijam). Po obeh poteh prispete do koče pri Jelenovem studencu.
V bližini koče je Mestni vrh, malo naprej pa se nahajajo razvaline gradu Fridrihštajn, ki ga je v 15. stoletju sezidal Friderik Celjski. Tu se je zgodil tudi prvi slovenski kmečki punt, saj so se leta 1515 kmetje uprli takratnemu baronu Thurnu. Baron je močno dvignil davke, s tem razburil okoliške kmete, kar ga je nazadnje stalo glave.
Pri koči je tudi izhodišče Kočevske planinske poti, ki v dolžini okrog 120 km povezuje znamenitosti jugozahodnega dela občine Kočevje, občin Kostel in Osilnica, navezuje pa se tudi na planinske poti občin Ribnica in Loški potok.
Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in ob praznikih. S kočo upravlja PD Kočevje.
