Koča na Blegošu
Blegoš je očak Škofjeloškega pogorja, mogočen in plečat. Razgled z njegovega vrha je veličasten, saj daleč naokoli ni višje vzpetine in zdi se, da bi z njega lahko objeli celotno Slovenijo. Blegoš je pašna planina, čeznjo pa poteka tudi Rupnikova linija, zgrajena pred II. svetovno vojno. Od koče, ki se nahaja prečudovitih 200 m pod vrhom, je Blegoš pokrit z mehkim zeleno-rožnatim tepihom, ki mamljivo vabi, da spočijete utrujene noge in se pustite razvajati sončnim žarkom.
Nadmorska višina:
1391 m
Območje:
Škofjeloško hribovje
Izhodišče:
Črni Kal
Trajanje pohoda:
1h 30 min
Razgled
Definicijo razgleda bi lahko napisali tudi po izkušnji z vrha Blegoša: proti vzhodu vidimo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko s Kumom. Na južni strani je del Poljanske doline, na obzorju Snežnik, Javorniki inTrnovski gozd. Če se obrnete proti zahodu vidite Porezen in Spodnje Bohinjske gore, severozahodno pa se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim se mogočijo Julijske Alpe s Triglavom. Na severu opazujete Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.
Dostop
Cesto Škofja Loka – Žiri zapustimo v Poljanah in se usmerimo v 5 km oddaljeno vas Javorje. Od tu je 3 km do Gorenje Žetine in še 2 km do Črnega kala. Tu ob razcepu 5 cest pustimo avto in se naprej odpravimo peš, kot piše na smerni tabli z označenimi potmi proti vrhu Blegoša. Lahko izberemo jugovzhodno smer na Prvo ravan. Do koče bomo potrebovali 1,5 ure, ravno toliko tudi do vrha Blegoša. Grebenska pot je strma, vrh pa dosežete v 1 uri. Za severozahodno smer na Murave in do koče boste porabili 1 uro, če se boste povzpeli še na vrh Blegoša pa še 20 minut.
Blegoš je očak Škofjeloškega pogorja, mogočen in plečat. Razgled z njegovega vrha je veličasten, saj daleč naokoli ni višje vzpetine in zdi se, da bi z njega lahko objeli celotno Slovenijo. Blegoš je pašna planina, čeznjo pa poteka tudi Rupnikova linija, zgrajena pred II. svetovno vojno, ki pa nikoli ni služila svojemu namenu, a je vredna ogleda. Od koče, ki se nahaja prečudovitih 200 m pod vrhom, je Blegoš pokrit z mehkim zeleno-rožnatim tepihom, ki mamljivo vabi, da spočijete urujene noge in se pustite razvajati sončnim žarkom. Če tovrsten počitek ne zaleže in ste po vzponu še vedno utrujeni, vam lahko prišepnemo rešitev: legenda pravi, da pod Blegošem izvira studenec, kjer se je svoj čas napajala divjad. Lovci so lokacijo in priliko izkoristili za »dober ulov«, kar pa ni bilo povšeči dobrim vilam, zato so studenčnico uročile: kadar koli se je lovec odžejal v izviru, se je spremenil v zajca. A da ne bi trpeli tudi nedolžni, ki so se krepčali s studenčnico, so svoj urok spremenile in poslej se tisti, ki pije njega vodo, ne spremeni v zajca, temveč dirja po Blegošu, lovi divjad, a je ne ujame. Če vas bodo noge težko nosile, brž poiščite začarani studenec.
Koča na Blegošu je odprta stalno od 25.4. do 20.10.2013, v preostalem letnem času pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
