RUDI VELIKONJA

Idrijčana na dogodkih v okviru akcije Gremo v hribe srečujemo že enajst sezon. Letos je manjkal samo na julijskem, ob planinski koči Gospodična v osrčju Gorjancev. »Ni se izšlo. Vezan sem na javni prevoz, tako da tu pa tam tudi manjkam,« razloži Rudi, ki je v hribih praktično vsak vikend. Načrt za konec tedna naredi že v sredo, prav ničesar ne prepušča naključju. V njegovem nahrbtniku nikoli ne manjka fotoaparat, kar smo opazili tudi na naših dogodkih. Rudi je vseskozi v foto akciji! Poleg hribov najraje fotografira športne dogodke in športnike. Izmed tistih iz Zlatorogove družine ga je s prijaznostjo letos najbolj navdušila smučarska skakalka Nika Križnar, s katero smo se družili na Vogarju.

Nekoč navdušen gorski tekač se je zaradi poškodbe stopala prelevil v pohodnika. Med drugim je osvojil tudi švicarski Matterhorn, prav vse vzpone pa ima vestno zabeležene. V fotoblogu in pa osebnem planinskem dnevniku. Rudijev namig za lep jesenski hribovski izlet? »Mahnite jo na Lokvarski vrh, nekateri mu pravijo tudi Šebreljski vrh. Lepi razgledi po planoti, pa po Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju so zagotovljeni. Ob dobri vidljivosti pogled seže do Julijskih Alp in Dolomitov,« ta 1078 metrov visoki vrh priporoča Idrijčan in zagotavlja, da se na dogodkih Gremo v hribe znova srečamo naslednjo sezono.

Dihanje svežega zraka je …

… odlična sprostitev. Predvsem v hribih, za vikend, ko gredo možgani lahko »na off« in sproščeno uživam v naravi.

Kateri je vaš najljubši letni čas?

Poletje. Ker so dnevi dolgi. Zgodaj odidem, pozno se vračam, pa vendarle me ne ujame noč. V hribe sicer zahajam skozi celo leto, ne glede na letni čas.

Na kaj pomislite, ko zagledate Triglav?

Na neprecenljivo in nepozabno izkušnjo. Bilo je septembra, pred desetimi leti. Dolgo sem načrtoval turo po želeni poti, zgodila pa se je, dobesedno, čez noč. Nekaj pred sedmo zvečer me je poklical vodnik in mi dejal naj brž skočim v trgovino po hrano in pijačo ter pripravim nahrbtnik. V pričakovanju naslednjega dne tisto noč sploh nisem mogel zaspati …

Se spominjate svoje prve ture?

Letos je minilo natanko štirideset let odkar sem kot prvošolec postal član Planinskega društva Idrija. Prva tura, ki sem se je udeležil kot mladi planinec? Seveda se je dobro spominjam. Povzpeli smo se na Marutni vrh. Gre za 891 metrov visok vrh nad Idrijo, ki je zelo priljubljen cilj Idrijcev in okoliških planincev. Do izhodišča v naselju Gore pa se ne pride le iz Idrije, pač pa tudi z gorenjske (Žiri) in notranjske (Logatec) strani.

Katera je vaša najljubša slovenska planinska destinacija?

Vrh nad Škrbino.

(2054 metrov visoka gora, ki se nahaja znotraj Triglavskega narodnega parka, je najjužnejši slovenski dvatisočak. Za Tolminskim Kukom in Podrto goro je to tretji najvišji vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora, op.p.)

Katera je vaša najljubša slovenska planinska koča?

Planinski dom na Šmohorju. Super vzdušje in odlična hrana. Vsaj enkrat na leto pridem na Šmohor.

Kaj je na turi vedno v vašem nahrbtniku?

Brez fotoaparata in planinskega dnevnika ne grem nikamor. Seveda ne pozabim na vso potrebno opremo, pa dovolj hrane in pijače.

Kaj se najbolj prileže, ko osvojite vrh in kaj, ko je tura zaključena?

V kočah si privoščim dobro domačo hrano. Najraje imam ajdove žgance. Ko se vrnem domov, pa mi zadiši juha, ki je prava izbira za povrnitev izgubljenih elektrolitov. Sledi pregledovanje fotografij.

S kom ste najraje v hribih?

Najraje sam, saj se tako najlažje osredotočim na fotografiranje.

(Rudijev fotoblog najdete na tej povezavi, op.p.)

Vas je v hribih kdaj strah in česa?

Načeloma ne. Neprijetno pa je, če se vreme na hitro poslabša. Nevihta me je v hribih »lovila« samo enkrat. Takrat sem ob vračanju v dolino močno pospešil.