Gremo v hribe
Menu
cenisigor

ČE ni gor, nisi bil gor! #LEPIINDRZNI

24 junij • Planinske vsebine

Družbena omrežja so polna krasnih fotografij sončnih vzhodov v gorah, selfijev z veličastnimi skalnimi kulisami, navdihujočih motivov in domiselnih hashtagov, na katere se vsuvajo plazovi všečkov in navdušenih komentarjev. In kako lepo je, da lahko trenutke, ki so lepi, zanimivi ali kako drugače pomembni, delimo s svojimi bližnjimi. In daljnimi. In vsemi, ki nam sledijo na Facebooku, Instagramu, Snapchatu ... tudi trenutke, ki so bili včasih rezervirani samo za tiste, ki so bili pripravljeni in sposobni že zgodaj zjutraj zagristi v klanec. Danes pa lahko iz domačega kavča skoraj v živo spremljamo svet tam zunaj, če imamo le dovolj izvidnikov na terenu.

#lepiindrzni

Lepe fotke na profilih drugih včasih dajo lažen občutek, da so fotogenični cilji lahko dosegljivi, vzponi enostavni in poti varne. In, da lahko v #čudovitegore po #krasenrazgled skočimo tudi sami. Kadar nas pri tem vodi nova športna kategorija zbiranja všečkov, se lahko zgodi, da si namesto vprašanja »kam pravzaprav gremo«, zastavimo vprašanje »kakšni gremo«. Tako opremo izberemo po kriteriju barvne usklajenosti, namesto na podlagi informacij o razmerah in zahtevnosti ture. Karikiramo in pretiravamo, seveda. Namesto, da bi na poti proti vrhu užili in uživali naravo, trenutke lovimo v fotografije in jim ne damo priložnosti, da se nam brez filtrov vtisnejo v spomin. Takoj jih naložimo na splet, saj je to edino potrdilo, da so se res zgodili, a ne? Za dobro fotko smo takrat pripravljeni tvegati preveč - da ne pokvarimo frizure za selfi se odpovemo čeladi ali brez varovanja plezamo na izpostavljeno razgledno točko nad prepadom ... na hastag #lepiindrzni pa se žal ne moremo ujeti.

#srečniinprešvicani

Seveda pa ima poplava online nasmehov z vrhov tudi pozitivno plat. Objava s soncem obsijanega dne marsikoga vrže pokonci in spravi v pogon. Družbeni mediji so tako lahko navdih in vir idej za naše podvige. Ob tem pa, seveda, tur ne izbiramo na podlagi potencialne všečnosti našim virtualnim prijateljčkom, ampak na podlagi lastnih zmožnosti in ambicij. Poleg fotogeničnosti cilja preverimo tudi zahtevnost in na pot vzamemo ustrezno opremo. V družbo namesto ujemajočih stajlingov povabimo sopotnike, ki jim zaupamo in s katerimi skupaj premagujemo predvsem sami sebe, ne pa podob na Instagramu, Facebooku ... Z vrha objavimo fotko #srečniinprešvicani in na koncu smo tako ponosni nase, tako veseli in tako navdušeni, da v koči žgance pojemo še preden jih uspemo pofotkat. Tako namesto objave #foodporn v poštev prideta #prazenkrožnik in #polnosrce.

Ne glede na to ali nas v gore žene želja po on line zvezdništvu ali le po tem, da se čim bolj približamo soncu, pa poskrbimo, da bo naše ravnanje #vednovarno in #vednoodgovorno. Varno je legendarno!

Ostale vsebine

kratkocasje

Kratkočasenje na poti

25 junij, 2020 • Planinske vsebine

»Otroci, danes gremo v hribe!« Pravljičen odgovor bi se glasil: »Super! Še en noro krasen dan je pred nami, pohitimo!«.

Preberi več

Marjana Hostnik, mama in gorska reševalka

23 junij, 2020 • Planinske vsebine

V Sloveniji imamo 17 gorskih reševalnih postaj, v katerih je aktivnih 560 gorskih reševalcev. Med njimi je trenutno aktivnih 43 žensk. Ena izmed njih je tudi Marjana.

Preberi več

Ne bodi kot drugi. Odpelji me v goro. In pozabi Silvestra?

22 junij, 2020 • Planinske vsebine

Tisti čas je. Ko se pričakovanje »novega« odene v nostalgično tančico preteklega. Vsega tistega, kar smo ustvarili v letu, ki se izteka. Vsi po malo pogledujemo nazaj, se oziramo za priložnostmi, ki so nam spolzele med prsti in izpod nog, tistimi, ki so nam spodnesle tla in iščemo tiste, ki bi popravile zamujeno.

Preberi več

Kaj v hribih zares šteje? Ali o usodni niti povezovanja.

21 junij, 2020 • Planinske vsebine

Obstaja nevidna nit usode, ki povezuje sorodni duši, pravi himalajska legenda. Nekdo nad nami naj bi jo ovil okoli gležnjev tistega para, za katerega usoda želi, da se poveže. Te niti ne more pretrgati nihče. Mariji in Andreju Štremflju se je pod noge zapletla pred več kot 40. leti. A njima usoda ni namenila »le« niti. Povezuje ju kar plezalna vrv.

Preberi več

Ta spletna stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.