Snežni plaz

Gore v hribe vabijo tudi pozimi. Ko se odenejo v belo odejo, postanejo še bolj zapeljive, skrivnostne, mamljive. A tudi veliko bolj nevarne. Zato vas bomo v prihajajočih prispevkih, ki smo jih pripravili v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, seznanili s tem, kaj je snežni plaz, zakaj je nevaren, kateri dejavniki vplivajo na njegovo sprožitev, kako se ga obvarovati ter predvsem, na kaj biti pozoren, ko pozimi planirate obisk gora.

Snežni plaz je pojav, pri katerem se na strmem pobočju del snežne odeje loči in plazovina drsi, teče ali se kotali po pobočju navzdol, dokler ne izgubi vse gibalne energije in se ustavi.

Plazovi so posledica dejavnikov, ki nastanejo zaradi:

Povečane teže snežne odeje (dodatno sneženje ali dež).
Taljenja snega, ki je posledica sončevih žarkov ali otoplitve.
Sreženja (globinski srež, površinski srež).
Klože.

So posledica zunanjih vplivov, kot so:

Dodatna obremenitev zaradi padajočega kamenja, ledu …
Obremenitev zaradi človekove dejavnosti, smučanja, hoje …

Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni odeji, predvsem na silo teže. Posledično snežna odeja nestabilne sestave zdrsne v ugodnejši stabilni položaj.

Vrste snežnih plazov
Glede na vlažnost snega in sprijetost snežne odeje ob sprožitvi ločimo 4 vrste snežnih plazov:

plazovi suhega nesprijetega snega,
plazovi suhega sprijetega snega,
plazovi mokrega nesprijetega snega,
plazovi mokrega sprijetega snega.

Dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov in dejstva, ki jih morate nujno upoštevati, so:

Razmere

količina novozapadlega snega,
sneženje z močnim vetrom (snežni nanosi, klože),
hiter porast temperature (povečana nevarnost proženja snežnih plazov),
slaba vidljivost (neprepoznavnost nevarnih mest za proženje plazov),
majhna ali zmerna stopnja nevarnosti plazov,
modne ture (pogosto obiskana območja).

Teren

prepadna območja,
naklonina med 20° in 50°,
usmerjenost pobočja na SZ, S ali SV, kjer je preobrazba snega zaradi senčnosti najbolj počasna,
zameti v zavetrnih legah,
gladka podlaga (trava),
zmerno strma pobočja < 30°,
pobočja pod nami,
razgibana, razčlenjena območja,
spust/vzpon po grebenu.

Človek

nepremišljenost (»Meni se pa ne more nič zgoditi«),
nezanesljivi udeleženci ture, ki se ne držijo dogovorov,
skupine, večje od štirih oseb,
izčrpanost, padci na snežni podlagi in s tem večja obremenitev nanjo,
majhna skupina,
izkušenost posameznika,
dobro načrtovanje in spremljanje stanja nevarnosti proženja snežnih plazov.

Na de/stabilizacijo snežne odeje vplivajo sledeči dejavniki, na katere bodite ob obisku hribov še posebej pozorni:

nenadna otoplitev poveča nevarnost proženja plazov,
pri temperaturah nad 0° C se snežna odeja počasi destabilizira,
daljše obdobje hladnega vremena (-5 °C do -10 °C) ohranja trenutno nevarnost proženja snežnih plazov,
nihanje temperature okoli 0 °C stabilizira snežno odejo,
občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov.

Preden se v snežnih razmerah odpravite na kakršno koli gorsko turo, se o tem predhodno temeljito pozanimajte na za to relevantih spletnih mestih. lokalnemu planinskemu društvu ali pri usposobljenih in verodostojnih kadrih, ki nudijo tudi usposabljanja o varnem gibanju v zimskih razmerah. Na primer:
Planinska zveza Slovenija
Gorska reševalna zveza
Gregor Kofler Gorsko vodništvo - zimski vzponi
Snežni plazovi INFO

Povzeto po zloženki PZS.