S kratkohlačnikom v Dolino Triglavskih jezer

Med Bohinjem in Trento se razprostira okoli 8 kilometrov dolga Dolina Triglavskih jezer. V njen spodnji del smo se podali v najlepšem letnem času, takrat, ko se narava odene v čudovite zlatorumene barve jeseni. Izlet z mlajšimi otroki je sicer primeren v katerem koli času kopne planinske sezone.

Dvojno jezero

Po zgledno vzdrževani cesti nad Staro Fužino v Bohinju smo se zapeljali do planine Blato, od tod pa obteženi z nahrbtniki v smeri Planine pri jezeru. Planinske postojanke in koče so v tem času že zaprle svoja vrata, kar pa nas ni prepričalo, da se nebi za nekaj minut ustavili, globoko zadihali svež gorski zrak in uživali v prebujanju jutra na planini.

Jutro na Planini pri jezeru

Pristopnih poti proti dolini Triglavskih jezer je več. Mi smo jo začinili z ovinkom čez idilično Planino Viševnik, kjer se je v poletnih pa tudi zgodnje jesenskih dnevih moč okrepčati v enem izmed pastirskih stanov. No, nas je naš kratkohlačnik med zlato rumenimi barvami jeseni gnal naprej proti dolini Triglavskih jezer.

Planina Viševnik

Barve jeseni

Na Planini Ovčarija si privoščimo daljši počitek, saj nam lepote okrog nas ne dopuščajo, da bi prehitro nadaljevali. S hribčka iznad enega od pastirskih stanov se nam odpirajo čudoviti razgledi proti Mali Tičarici, Kopici, Voglom … Kar preveč lepot je na kupu še posebej v jesenskem času, ko nam narava v takšni barvitosti kaže, da se pripravlja k zimskemu počitku.

Razgledi na Planini Ovčarija

Čez Štapce se podamo naprej proti koči pri Triglavskih jezerih, kjer je v jesenskih dneh, kljub temu, da je koča že zaprta, ogromno obiska. Vseeno najdemo dovolj prostora za občudovanje odsevov v Dvojnem jezeru in uživanju v tišini v enem izmed najlepših kotičkov v Kraljestvu Zlatoroga.

Dvojno jezero

Dvojno jezero in Mala Tičarica

Odsevi v Dvojnem jezeru

Dobre tri ure lahkotne hoje je minilo, kot bi mignil. Še celo kratkohlačniku se pot ni prav nič upirala, saj je zanimiva in raznolika, pa tudi trop gamsov smo srečali na poti. Tiste največje klance smo mu popestrili s pripovedko o Zlatorogu.
Povratek od koče pri Triglavskih jezerih smo si zamislili čez Prode, kjer se nam ponujajo razgledi še proti Spodnjim Bohinjskim goram.

Čez Prode

Razgledna pot Čez Prode

Pod Planino Ovčarija

Planina Jezero se je med tem že kopala v soncu, naši želodčki pa so nas gnali naprej v dolino na zasluženo nedeljsko kosilo.

Pastirski stan na Planini pri jezeru

Za kratkohlačnikom v dolino

Še nekaj koristnih informacij:
Cesta od Stare Fužine do planine Blato je v poletnih pa tudi jesenskih dneh plačljiva (10 €/osebno vozilo na dan) in omejena na 250 vozil dnevno. S tem se vsaj nekoliko omili pločevinasta gneča v osrčju Triglavskega narodnega parka. V poletnih mesecih iz doline na voljo brezplačen prevoz. Več informacij o tem je zapisanih tule: https://www.bohinj.si/wp-content/uploads/2017/01/organizirani-prevozi-letak.pdf

Planina Blato je izhodišče za kar nekaj čudovitih planin, ki poleti zaživijo. Predvsem je omembe vredna manj oblegana planina Krstenica, kjer so planšarstvo v svoje roke letos prevzele mlade pridne roke. Seveda pa se lahko podamo tudi višje in dlje.

Sami smo se poslužili poti, ki so opisane tule: http://www.hribi.net/izlet/planina_blato_koca_pri_triglavskih_jezerih_cez_stapce/1/133/109
Vmes smo, kot že rečeno, obiskali še planino Viševnik, ob povratku pa smo hodili čez Prode in čez čudovito planino Dedno polje.
Sama pot ni naporna, saj jo je naš mladenič opravil brez težav, seveda v dobri obutvi in z malico ter najljubšim sokom v nahrbtniku.